Prispevek predstavlja Svetlano Makarovič, eno najplodovitejših slovenskih šansonjerk. Njeni štirje albumi šansonov Nočni šanson (1984), Dajdamski portreti (1985), Večerni šansoni (1990) in Namesto rož (1999) prikazujejo zanimiv spoj glasbe in poezije. V prvem delu prispevka opredelim šanson kot spoj glasbe in poezije, v drugem delu pa šansone, ki j...
Prispevek z različnih vidikov obravnava temo smrti v sodobni slovenski poeziji. Obravnavane pesmi govorijo o smrti predvsem z vidika doživljanja. Gre za smrt, ki prizadene lirski subjekt: (odraslega) otroka – sina, mater, partnerja, druge in opazovalke – zdravnice. Smrt se v pesmih zgodi predvsem zaradi bolezni (npr. rak, srčni zastoj). Eden izmed ...
Razprava predstavlja družbenokritično poezijo, naraščajoč pojav v literaturi posttranzicijske Slovenije. Najprej zariše skupne tematske značilnosti, literarne postopke, soobstoj diskurzov in hibridnost besedil, v nadaljevanju pa analizira zbirke Iztoka Osojnika, Esada Babačića, Vinka Möderndorferja, Taje Kramberger in Nataše Velikonja, v katerih op...
Predstavnika sodobne slovenske poezije Milan Jesih in Boris A. Novak sta estetsko zvesta tradicionalnim žanrskim vrstam in oblikam klasične pesniške paradigme, kot sta sonet in ep. Sonet povezujemo z opusom prvega (zbirki Soneti, 1989, in Soneti drugi, 1993), ep pa s poezijo drugega (Vrata nepovrata: epos, 2015-2017). Za oba avtorja ni značilna sam...
Pesniška samorefleksija predstavlja obravnavo vprašanj, povezanih s pesniško umetnostjo, v poeziji. Prispevek opredeli oblike in pomensko-estetske funkcije pesniške samorefleksije. Interpretativna analiza poezije Barbare Korun potrdi, da se pesniška samorefleksija odvija tako prek avtotematizacije kot tudi drugih literarnih strategij. Funkcija pesn...
Octavio Paz je v enem svojih zadnjih esejev z izvirnimi argumenti branil tezo, da ima poezija nadzgodovinski pomen in vrednost: imenoval jo je drugi glas in drugačno mišljenje. V sodobni poeziji se zdi takšno razumevanje precej osamljeno. Dve slovenski pesnici, Miljana Cunta in Tina Kozin, pa vsaka s svojo poetiko izstopata od prevladujočih vzorcev...
V prispevku raziskujem osnovna teoretična in metodološka stališča spremne besede Andreja Brvarja v antologiji slovenske pesmi v prozi Brez verzov, brez rim (2011) v luči spreminjanja nekaterih slogovnih obdobij in smeri ter njihovega kulturnega konteksta. V kritičnem in recepcijskem spremljanju je ta zvrst ostala na robu slovenskega literarnega sis...
Pri interpretaciji dveh pesniških zbirk, Nebo pod vodo Tine Kozin in Banalije Braneta Mozetiča, sem najprej predstavila štiri metode, načine, smeri ali usmeritve sodobne literarne interpretacije: teorijo spolne identitete in kvir teorijo ter postklasično teorijo pripovedi in afektivno hermenevtiko. Z njimi sem pri primerjavi dveh različnih knjig iz...
Prispevek obravnava instapoezijo, za katero je značilno, da je kratka in preprosta, v ospredju pa je tudi njena vizualna podoba. Analiziranih je deset profilov na Instagramu, na katerih je objavljena slovenska avtorska poezija, avtorice pa so odgovorile tudi na obsežen vprašalnik. Značilnosti instapoezije so ljubezenska tematika, odsotnost snovne p...
In this paper, I will explore the transformations of poetry that took place during two different historical moments: Cold War Europe and the age of globalisation. Franci Zagoričnik's visual poetry and Nina Dragičević's work with words, sounds and music will be discussed as examples. In his visual poetry (late 60s and 70s) during the time of sociali...
