Search on MyScienceWork's publications

V Sloveniji je izjemno malo raziskav o tematiki ensk v zaporu kar posledi no pomeni majhno poznavanje dimenzij dojemanja ensk in njihovih izku enj Velik del raziskav se osredoto a na mo ke zapornike saj enske predstavljajo majhen dele zaporni ke populacije in obrobno vpra anje v raziskovanju Tuje raziskave v glavnem prou ujejo zna ilnosti ivljenja ensk v zaporu z vidika specifik ki so vezane na spol kot so materinska vloga zdravstvene zna ilnosti oblikovanje strategij pre ivetja in na inov ohranjanja samopodobe Zaradi majhnega obsega empiri ne vednosti s tega podro ja v Sloveniji je bil namen na e raziskave prou iti kak no je vsakdanje ivljenje zapornic na Igu glede na temeljne strukture vsakdanjosti Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja z osredoto enostjo na subjektivnih pomenih opredelitvah in specifi nih primerih Empiri ne podatke smo zbrali s pomo jo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja da bi dobili natan nej i vpogled v izku nje zaprtih ensk oziroma v do ivljanje zaporne kazni in njihovo interpretacijo pomenov Raziskovalno populacijo so predstavljale zapornice na Igu in sicer glede na njihovo pripravljenost za sodelovanje Vzorec predstavlja estnajst zapornic starih od estindvajset do sedemin estdeset let ki so bile obsojene na zaporno kazen v trajanju od najmanj enega leta do najve enajst let S pomo jo podatkov ki smo jih pridobili v intervjujih smo naredili analizo ki nudi odgovore na zastavljena raziskovalna vpra anja V zvezi z raziskovalnim vpra anjem kako vpliva prihod v zapor na posameznico in kaj pomeni zapu anje preteklega vsakdanjega ivljenja oziroma oddaljevanje od njega ugotovimo da nekatere enske do ivljanje zaporne kazni delijo le s svojo dru ino oziroma celo zamol ijo mlaj im otrokom da so v zaporu Le malo ensk si eli podpore prijateljev ne povedo jim kje so saj se bojijo obsojanja Prihod v zapor za ve ino pomeni ok saj izgubijo svobodo in stik z zunanjim svetom socialne vezi so najve krat pretrgane Sam prihod predstavlja fazo separacije fizi no in delno miselno oddaljevanje od prej njega ivljenja Postopek sprejema v zapor enske razumejo kot nujen in nanj nimajo posebnih pripomb Delo pravosodnih policistov in policistk ocenijo kot korektno Izka e se da so na za etku ko bi najbolj potrebovale pogovor s strokovno osebo psihologom prepu ene same sebi Psihologa v dolo enem obdobju sploh ni bilo v zaporu Problemati na je dvojna vloga zapora saj ima poleg karceralne tudi vlogo ustanove ki skrbi za odvisnice in psihi no bolne enske esar ne more ustrezno opravljati Drugo raziskovalno vpra anje se je nana alo na potek prilagajanja na novo vsakdanje ivljenje v zaporu Ugotovimo da je bilo ve ini na za etku najte je to da so izgubile svobodo kot najdragocenej o vrednoto Opisujejo osamljenost obup tesnobo prizadetost zaradi lo itve od ljudi tudi doma ih ivali s katerimi so bile povezane Nekatere so bile ko so jih zaprli pod vplivom zdravil in drugih psihoaktivnih snovi spoznavno zelo omejene Glede na to da enske vstopijo v zapor z dolo enimi navadami in pojmovanjem sebe opi ejo razne mote e dejavnike kot posledico pravil skupnega bivanja Nekatere se po dolo enem asu prilagodijo na ivljenje v zaporu ker jim drugega ne preostane nekatere to opi ejo kot podreditev elijo se izogniti predvsem sankcijam Za enske je mote e to da so prisiljene iveti v eni sobi z ve jim tevilom drugih oseb kjer nimajo zasebnosti preostali prostori so skupni Pogre ajo ustrezne prostore za obiske zlasti za obiske otrok ni mo nosti no itve Kot zelo mote e poudarijo odnose saj verbalni in fizi ni konflikti predstavljajo te avo tudi v fazi prilagajanja V zaporu veljajo trije re imi glede na katere se ureja tudi varnost Odprti oddelek ima svoje prostore izven glavne stavbe zapora ivljenje polodprtega in zaprtega oddelka se odvija lo eno po nadstropjih vendar je prepleteno do te mere da so enske iz polodprtega re ima prikraj anje za nekatere ugodnosti kot sta mobilni telefon in internet Nadzorovanje in opazovanje sta urejena z videonadzorom in z obhodi pravosodnih policistov in policistk tirikrat dnevno nadzorujejo tudi okolico zapora Ve ine tovrsten nadzor ne moti saj se zaradi njega po utijo bolj varne Nekatere motijo osebni pregledi ko se vrnejo iz izhoda Zlasti starej im je to da se morajo sle i zelo poni ujo e Nekaterim se zdijo poni ujo i tudi urinski testi ki so nenapovedani Zanikanje statusa odrasle osebe enske poudarijo v povezavi z novim na inom odhoda v jedilnico saj se po utijo kot majhni otroci ko gredo v skupini nadzorovano na obrok in nazaj Tak postopek infantilizacije v zaporu predstavlja discipliniranje in podreditev Prilagajanje motijo tudi problemati ne sostanovalke ki imajo dolo ene psihi ne te ave saj motijo red in povzro ajo verbalne konflikte Predvsem so problemati ne enske ki so zasvojene z drogo med njimi so tudi povratnice V povezavi s prilagajanjem enskam veliko pomeni da lahko nosijo svoja obla ila in se uredijo tako kot si elijo Uniforme pravosodnih policistov in policistk jih ne motijo oziroma samo takrat ko imajo namenski izhod in jih ti spremljajo zlasti e jih tudi vklenejo v lisice V zvezi s prilagajanjem na novo ivljenje nas je zanimalo kaj menijo o hrani v zaporu saj iz nekaterih tujih raziskav izhaja da zapornice uporabljajo strategijo prehranjevanja za vzpostavljanje vzdr evanje in razlago odnosov stikov in socialnih omre ij z drugimi zapornicami enske v zaporu na Igu so soglasne glede tega da je hrane v zaporu dovolj eprav imajo razli na mnenja o tem kak na je Na voljo imajo razli ne diete dobijo lahko dodatno hrano pri obrokih ki jo lahko tudi zamenjajo med sabo vendar je tovrstna pomo bolj izkazovanje naklonjenosti Tako lahko tudi v zaporu govorimo o posebnem simbolnem pomenu hrane vse bolj pa je poudarjena njena odnosna in statusna dimenzija Vpra ali smo jih tudi kak no zdravstveno oskrbo imajo Podobno kot v tujih raziskavah ugotavljamo da bolezni ensk niso le fizi nega zna aja ampak lahko utijo tudi psihi no obremenitev Pri tistih ki imajo zahtevnej e diagnoze je te ava ta da ne morejo do svojega zdravnika ampak je zdravstvena oskrba v zaporu oziroma so lahko napotene k specialistom v Ljubljano kar je omejeno Ker je prekinjena kontinuiteta zdravljenja to lahko dodatno ogrozi njihovo zdravje oziroma povzro a strah Nezadovoljstvo izrazijo tudi v povezavi z ginekolo ko in zobozdravstveno ambulanto Tretje raziskovalno vpra anje se je nana alo na to kak ne strategije pre ivetja enske razvijejo in kako oblikujejo nova socialna omre ja v zaporu Nekatere enske s pomo jo raznih substanc dneve v glavnem prespijo Tiste ki so aktivne si zapolnijo dan z raznimi prosto asnimi dejavnostmi in delom v zaporu Ritem ivljenja v zaporu ureja urnik ki dolo a obveznosti strogo odmerja dejavnosti in njihovo trajanje Rutina in red ve ini skraj ata as in nudita dolo eno strukturo in urejeno pre ivljanje asa Psihi no po utje zapornic je zelo povezano s socialno klimo ki je prisotna v zaporskem okolju to je z odnosi Na Igu enske pravosodne policistke in policiste pohvalijo saj delajo profesionalno jim pomagajo in so edini prisotni tiriindvajset ur na dan Vendar je komunikacija z njimi bolj omejena kot je bila kar pomeni korak nazaj v totalno ustanovo V povezavi z zna ilnostmi penolo ke doktrine socioterapevtska usmeritev v asu na e raziskave v letu 2018 in 2019 ugotavljamo da se je nadzor v zadnjih letih pove al kar je v nasprotju z zna ilnostjo te usmeritve to je manj im poudarkom na varnostnih elementih Ve ji nadzor ni le s pomo jo nadzornih kamer zaklepanjem prehodov med trakti ampak enske tudi opazujejo in ocenjujejo s kom komunicirajo in s kom se dru ijo Begosumne na izhodih k zdravniku ali na sodi e vklenejo in dolo ijo spremstvo Vhodna vrata v zapor so zaprta in ko gredo na sprehod v park morajo skozi varnostni sistem detektor Pomemben element socioterapevtske usmeritve je zaupanje v pozitivne osebnostne lastnosti obsojenk Zlasti povratnice ugotavljajo da jim osebje v zaporu ne dopusti mo nosti da so se spremenile in jih obravnavajo glede na izku nje ki so jih imeli z njimi v prej njih kaznih Zaznavajo tudi odsotnost horizontalnega toka komunikacij z vodstvom oziroma osebjem Na podlagi dobrih med love kih odnosov lahko nastanejo nova socialna omre ja v zaporu kar se v dolo enih primerih tudi zgodi ko se enske povezujejo predvsem med sabo Zaupajo le dolo enim predvsem tistim s katerimi pre ivijo najve asa as v zaporu do ivljajo razli no nekaterim ga celo primanjkuje saj imajo preko dneva zapolnjene vse ure Zlasti tiste ki v zaporu delajo in opravijo e druge obveznosti so utrujene in nimajo veliko asa zase predvsem ne za dalj e sprehode v parku eprav jim delo na neki na in olaj a bivanje v zaporu pa poro ajo da je predvsem delo v kuhinji in pralnici lahko naporno saj se je nekaterim zaradi dela zdravstveno stanje tudi poslab alo Poleg tega osemurno delo ni pla ano dobijo simbolno nagrado Nove socialne vezi ki jih ustvarijo v zaporu so pomembne saj delno nadomestijo tiste ki so jih imele zunaj Kot strategijo la jega pre ivetja omenijo medsebojno pomo ki je materialna in psihi na Pomanjkanja informacijske opore nismo zaznali saj poro ajo da gledajo razne informativne oddaje poro ila berejo dnevne asopise vpra ajo osebje V zaporu se enske soo ijo tudi s strahom Ve inoma jih je strah drugih obsojenk saj si enske lahko kodujejo z obrekovanjem in izmi ljenimi stvarmi Strah jih je tudi neugodnih rezultatov na urinskem testu ki pomenijo sankcije kot je odvzem raznih ugodnosti etrto raziskovalno vpra anje se je nana alo na vlogo dru ine in prijateljskih omre ij Ve ini ensk nudi dru ina najve jo oporo Vendar ugotovimo da nekatere dru inski lani obsojajo in jim njihovi obiski predstavljajo dodatno breme Pomembno vlogo za zapornice imajo otroci ker njihovemu ivljenju dajejo smisel saj na rtujejo svojo prihodnost z njimi Presenetljiva je ugotovitev da nekatere enske ne elijo obiskov svojih prijateljev saj je strah pred tem kaj bodo rekli ve ji od elje po dru enju Bojijo se stigmatizacije po vrnitvi v doma e okolje V zaporu ne i ejo prijateljic le malo jih ima z drugimi prijateljski odnos Bolj kot prijateljski odnos nekatere povezuje formiranje v skupino ki se po uti nadrejena drugim Opisujejo hierarhi ne odnose ki se formirajo v zaporu Najve krat imajo svojo skupino povratnice ki imajo ve izku enj od drugih in jim to daje ob utek nadvlade V petem sklopu nas je zanimalo kako si enske osmi ljajo bivanje v zaporu kak ne na rte imajo za prihodnost kaj jim je pomembno v ivljenju in esa se veselijo Skupno vsem je da elijo im prej oditi iz zapora v ivljenje Tu se sre ujemo z vpra anjem penolo ke prakse ki se nana a na vklju evanje obsojenih oseb v zunanji svet Ugotavljamo da je v zaporu na Igu sicer nekaj tematskih delavnic vendar sistemati ne priprave na ivljenje zunaj ne dobijo enske poro ajo da jih je ivljenje v zaporu spremenilo za ele so analizirati sebe in se spoznavati Nimajo ve velikih elja in pri akovanj materialnih in finan nih zahtev ampak so na le smisel v vsakdanjih malenkostih elijo si izbolj ati odnose z otroki in dru ino oziroma si jo ustvariti za eti novo ivljenje Za nekatere ostaja odprto vpra anje kje bodo stanovale in ali bodo dobile delo Na primeru povratnic ugotovimo da je ve ina ensk ki pride iz zapora ve ali manj prepu ena sama sebi in kljub dobrim sklepom in nameram te ko prekine stare vzorce obna anja Na koncu smo ugotavljali kak en je odnos ensk do kaznivega dejanja Nekatere ob alujejo jih je sram drugim je samo al da so jih zalotili Ni samo slab e ekonomsko stanje ensk razlog da se odlo ijo za razne finan ne goljufije kraje Tovrstna kazniva dejanja zagre ijo tudi enske ki imajo urejene slu be Nekatere med slednjimi tudi ugotavljajo da so bile rtve spletk drugih nekatere pa prevzamejo odgovornost nase Dolge kazni se jim zdijo nesmiselne saj lahko zapor na njih vzgojno vpliva prvo drugo leto kasneje pa opi ejo pre ivljanje kazni kot izgubo asa in ivotarjenje

Publication search with rehabilitacija. as keyword

Vsakdanje življenje žensk v zaporu

Publication search
with rehabilitacija. as keyword