Težava sociologije je po mišljenju avtorja v tem, da v vsakdanjem jeziku konstruiramo pojave, ki nato postanejo predmet naše sociološke refleksije. Pojma, ki sta ključna za pričujoče razmišljanje, sta biologija in kultura, zaradi katerih samoumevno ločujemo duševno in telesno, prirojeno in priučeno, gensko in okoljsko, naravno in družbeno ipd. V čl...
Članek se ukvarja z razmerjem med sociološkim spoznanjem in procesom sociološkega spoznavanja. Oriše antične, renesančne in moderne segmente družbene misli. Skuša pokazati, da je bila v razvoju sociologije njena glavna razvojna vrlina humanizacija vednosti - torej postopno uveljavljanje posrednega, preverljivega, komunikativnega znanja o spremenlji...
Beseda o avtorjih
Kognitivni pristop (stališče/vidik) v iskanju in komunikaciji informacij ter v bibliotekarski in informacijski vedi nasploh se je začel uveljavljati v sedemdesetih letih. Danes je prisoten v študijah, kot so študije literature in objektivnega znanja, študije uporabnikov, študije informacijskih posrednikov in študije sistemov za iskanje informacij. ...
V članku poskušamo opozoriti na potrebo po vnovičnem zaupanju v individualnost, kompleksnost in intimnost neposrednega doživljanja. Pokažemo, zakaj toka zavesti ne moremo opazovati s standardi klasične (analitično-redukcionistične) paradigme. Predlagamo uravnoteženje intersubjektivne resničnosti redukcionističnih teorij z intimno resničnostjo Gesta...
V magistrskem delu raziskujem odnos med dvema pogledoma na človekovo duševnost: znanstvenim pogledom, skozi katerega duševnost opisujejo in razlagajo discipline kognitivne znanosti, in življenjskim pogledom, skozi katerega duševnost doživljamo in razumemo v kontekstu vsakdanjega življenja. Pri orisu teh dveh navidezno nasprotujočih si perspektiv iz...
