V članku avtorica preučuje književnost, ki je na začetku dvajsetega stoletja nastala na območju med Slovenijo in Italijo. Ta književnost se zaradi paradigme svoje regionalne obrobnosti zdi še posebno sodobna. Srečku Kosovelu in Scipiu Slataperju pa kljub njuni proevropski naravnanosti ni uspelo uresničiti transkulturnih projektov na regionalni ravn...
Romana Eden, nobeden in sto tisoči Luigija Pirandella in Na robu pameti Miroslava Krleže izrecno tematizirata razcep med kvantitativno-kvalitativno istovetnostjo (identiteta idem) in refleksivnim sebstvom (identiteta ipse). Tako na strukturno soroden način izražata soodvisnost med oblikovanjem osebne identitete in pripovedovanja.
Članek se ukvarja s fantastiko v pripovednih delih Itala Calvina (1923-1985). Fantastični elementi so najbolj prepoznavni v Calvinovi zreli fazi in po mnenju številnih kritikov spadajo v njegovo t. i. postmodernistično obdobje, ki je trajalo od leta 1965 do 1980. Fantastika predpostavlja naravno izkušnjo realnosti, v kateri je prisotno tudi nadnara...
Prešernoslovci zvečine soglašajo, da je mogoče govoriti o Tassovem vplivu na kitico Krsta pri Savici, sicer pa naj bi bil avtor Osvobojenega Jeruzalema Prešernu zanimiv bolj s svojo romantično-tragično usodo kot pa s svojo poezijo. Avtor nahaja nekatere kompleksnejše paralele v delih obeh pesnikov in čeprav ne poskuša dokazovati realnega vpliva, po...
The paper of the author, who is Triestine by birth, grasps in essayistic stylethe social, linguistic and world-view intricacies of Trieste, an exemplary metropolitan, but incomprehensibly disheartened city, and the steep rim of the Trieste Karst behind it. As a complex and contradictory meeting point, Trieste is strongly faced by two identities, Sl...
Članek se ukvarja z Manzonijevim romanom Zaročenca v treh slovenskih prevodih. Razlike med variantami Iva Benkoviča (1901), Andreja Budala (1925) in Jaše Zlobca (1977) primerja s stališča posameznih prevajalskih pristopov, interpretira pa jih tudi v luči vsakokratnega stanja v slovenski prevodni kulturi.
Prispevek obravnava pravni okvir in dejansko prakso, s katero je fašistični režim v Italiji skušal nadzirati literarno produkcijo. Avtor se osredotoči na Mussolinija kot na "vodilnega cenzorja" režima in na njegovo centralizacijo sistema cenzure s pomočjo Tiskovnega urada, ki je hitro prerasel v mogočno ministrstvo. Obravnavani sta tudi povezava me...
Razprava se ob analizi pripovedi italijanskega pisatelja Antonia Tabucchija, "uokvirjeni" z Velázquezovo sliko Las Meninas, osredotoča na vlogo ikoničnih elementov v narativnem besedilu. Intertekstualne in intersemiotične razširitve v Tabucchijevi pripovedni anamorfozi se zgrinjajo okoli metafore obračanja, ki se nanaša na problem pogledov in tolma...
