Hungary
Mrežna organizacija je organizacijska oblika, ki naj bi organizacijam omogočila visoko stopnjo fleksibilnosti. Teorija predvideva, da naj bi s pomočjo rušenja zidov birokratske avtoritete organizacije lažje dosegle kooperacijo in integracijo na ravni celotne organizacije, kar je danes predpogoj za konkurenčni uspeh na spreminjajočih se trgih. V tem...
Preučevanje socialnih omrežij starostnikov je zaradi njihovega naraščajočega deleža čedalje bolj pomembno. Pri reprezentativnem vzorcu starostnikov v Sloveniji smo z razvrščanjem v skupine našli šest skupin omrežij socialne opore, ki se lahko uvrstijo v tri kvalitativne tipe, in sicersorodstveno oziroma družinsko omrežje, ki predstavlja 65 % vseh o...
Podatki o osebnih omrežjih (imenovanih tudi egocentrična omrežja) in njihovih značilnostih se vedno bolj pogosto uporabljajo v družboslovnih raziskavah, še posebej v raziskavah o kakovosti življenja, socialni opori in podobno. Ker se vsi podatki o osebnem omrežju ponavadi zberejo pri samem anketirancu, je kakovost (zanesljivost in veljavnost) teh m...
Tako teorija kot številne empirične raziskave kažejo, da je socialne opora večrazsežen pojem. Lahko ga razdelimo na štiri večje razsežnosti: materialna (instrumentalna), informacijska, in emocionalna opora ter opora v smislu neformalnega druženja. V članku analiziramo omrežja socialne opore prebivalcev Ljubljane, glavnega mesta Slovenije. Podatki s...
Sodobne družbene okoliščine neposredno vplivajo na življenje posameznika in njegovo vzpostavljanje odnosov z drugimi. Posameznik je bil v modernih in predmodernih družbah močno vezan na delovanje znotraj različnih družbenih skupin in kategorij, predvsem sorodstva in družine. V sodobni družbi ta vezanost stopi v ozadje, pri tem pa nastajajo individu...