Od leta 1919 do danes je izšlo okrog 106 knjižnih objav prevodov slovenske poezije v francoščini, največ v zadnjih 20 letih. Dobra polovica je bila izdana v Franciji. Članek poleg prevodov predstavlja najbolj dejavna promotorja slovenske poezije v Franciji v zadnjem desetletju: Hišo slovenske poezije v Franciji in založbo Editions franco-slovènes e...
V prispevku povezujemo teorijo in prakso pri prevajanju oz. prenašanju besedila iz enega jezika v drugega ter iz ene književnosti in kulture v drugo. Pri tem predstavljamo izzive pri prevajanju poezije Petra Svetine za odrasle v makedonščino: književni kontekst, izbiro pesmi ter konkretne jezikovne izzive na ravni besedja in slovnice, ki izhajajo i...
Pesniški jezik Mirana Jarca je poln izrazov za zvočne pojave. Modre dalje, čisto prva pesem njegove prve zbirke Človek in noč, se končajo z željo po "težkem zvoku", pesniški moči ubesedovanja hrepenenj. A že v isti zbirki dozori do odločitve za pozicijo tihega, kontemplativnega poslušalca vsemirja/vesolja. V Liriki, Jarčevi zadnji zbirki, pa se zdi...
Rima kot eno temeljnih sredstev pesniškega izražanja v slovenski literarni teoriji in zgodovini ni tako raziskana, kot bi pričakovali. Magistrsko delo zato podaja strnjen pregled lastnosti rime, tj. definicijo, pomen, funkcijo in tipologijo, dodaja pa tudi kratko zgodovino. Na podlagi literarnozgodovinskega gradiva je v nalogi analizirana rima dvan...
Predstavnika sodobne slovenske poezije Milan Jesih in Boris A. Novak sta estetsko zvesta tradicionalnim žanrskim vrstam in oblikam klasične pesniške paradigme, kot sta sonet in ep. Sonet povezujemo z opusom prvega (zbirki Soneti, 1989, in Soneti drugi, 1993), ep pa s poezijo drugega (Vrata nepovrata: epos, 2015-2017). Za oba avtorja ni značilna sam...
Pesniška samorefleksija predstavlja obravnavo vprašanj, povezanih s pesniško umetnostjo, v poeziji. Prispevek opredeli oblike in pomensko-estetske funkcije pesniške samorefleksije. Interpretativna analiza poezije Barbare Korun potrdi, da se pesniška samorefleksija odvija tako prek avtotematizacije kot tudi drugih literarnih strategij. Funkcija pesn...
Namen tega članka je predstavitev zbirke Didaskalije k dihanju Anje Golob v luči "poetike sledi", razumljene kot odmev intencionalne prisotnosti in kot nekaj, kar konstituira prisotnost ali kar je oblika prisostvovanja neprisotnosti. Avtorica v svoji intimni in filozofski poeziji opozarja na potrebo po razumevanju sveta in po svobodi, včasih nepris...
V prispevku raziskujem osnovna teoretična in metodološka stališča spremne besede Andreja Brvarja v antologiji slovenske pesmi v prozi Brez verzov, brez rim (2011) v luči spreminjanja nekaterih slogovnih obdobij in smeri ter njihovega kulturnega konteksta. V kritičnem in recepcijskem spremljanju je ta zvrst ostala na robu slovenskega literarnega sis...
Vera Albreht (1895-1971), sicer znana kot mladinska avtorica, je že od leta 1911 v različnih revijah objavljala tudi osebnoizpovedne, socialne in družbeno angažirane pesmi. Iz obsežne rokopisne in tipkopisne zapuščine je razvidno, da je bila vsestranska ustvarjalka, vendar je vsaj na področju poezije za odrasle ostajala v senci priznanih avtorjev s...
Pri interpretaciji dveh pesniških zbirk, Nebo pod vodo Tine Kozin in Banalije Braneta Mozetiča, sem najprej predstavila štiri metode, načine, smeri ali usmeritve sodobne literarne interpretacije: teorijo spolne identitete in kvir teorijo ter postklasično teorijo pripovedi in afektivno hermenevtiko. Z njimi sem pri primerjavi dveh različnih knjig iz...
