Poučevanje slovenske književnosti v tujem okolju je specifična komunikacija, ki za predavatelja ne pomeni samo razvijanja vedenja o literaturi in predstavitve literarnega sistema, saj celoten vzgojno-izobraževalni proces spada tudi v kontekst medkulturnega zbliževanja. Študentje morajo predvsem razumeti kode druge kulture. Cilji in učinki literarne...
V prispevku so prikazane možnosti aktualizacije besedil Janeza Svetokriškega prek motivno-tematskih in drugih navezav na sodobno slovensko kratko prozo. Te navezave so v visokošolskem izobraževanju uporabljene z namenom starejšo prozo recepcijsko približati sodobnim študentom.
V prispevku načenjam vprašanje statusa slovenskih pesnic v literarni zgodovini in se ob tem sprašujem o interesih v ozadju ustvarjanja, razlage in posredovanja literarnega kanona. Slovenski literarni sistem se glede na ta status kaže kot tradicionalno omejen, saj ohranja patriarhalne vzorce vrednotenja in dojemanja spolnih identitet ter pesnice pot...
Slovenska narečna poezija je danes že močno razvejan in notranje diferenciran kulturno-umetnostni pojav. Bliža se stopnji produkcijske samoumevnosti in recepcijskega priznanja, ima svoje zagovornike, razlagalce in distribucijska središča. Iz relativno zaprtih, jezikovno samozadostnih geografsko-jezikovnih območij prehaja v širšo kulturno zavest kot...
Avtoričina monografija o slovenski narečni književnosti (Zora, Slavistično društvo Maribor 2007), predstavljena v tem prispevku, odpira novo poglavje v slovenski literarni zgodovini in literarni vedi sploh, saj je prvo delo, ki skuša sistematično prikazati slovensko narečno književnost z vidika estetskega vrednotenja: snovi, motivike, stilnih sreds...
Obsežen rokopis Adama Skalarja, ki je nastal okrog leta 1643, je prinesel v slovensko slovstvo 17. stol. več vsebinskih in oblikovnih novosti. Razprava obravnava dve krajši besedili s konca kodeksa, s katerima je Skalar uvedel v slovensko slovstvo 17. stol. novo literarno zvrst - meditativno prozo. Spis Vsakdanie spomishlane vernih karshanskich dus...
V prispevku se avtorici ukvarjata s specifiko periodizacije španske, baskovske in slovenske literature. Zanimajo ju poimenovanja (zlata doba, reformacija, protireformacija, katoliška obnova, barok), pojem in pojav nabožne književnosti v vseh treh literaturah ter odnos do ustnosti in podobe. Slovensko-špansko-baskovska primerjalna optika izriše pred...
Leta 1557 je Primož Trubar zapisal, da se pomlad začne s praznikom Petrovega stola, kar je v skladu z julijanskim koledarjem. Na navedeni praznik leta 1834 pa je tudi France Prešeren objavil Sonetni venec s tridelnim akrostihom PRIMICOVI JULJI P, ki je s številom svojih črk ustrezal srednjemu stolpcu 9 + 5 + 1 magičnega kvadrata reda 3 x 3. Ker je ...
Rokopis Adama Skalarja je pomembno delo katoliške obnove, ki zaokrožuje na videz skromno bero slovenskih teoloških oz. slovstvenih del tega obdobja. Skalarjev kodeks vsebuje dva prevoda, Shulla tiga premishluuana in Exemplar odSuetiga Bonauentura, ter spisa Vsakdanie spomishlane vernih karshanskich dushiz in Vselai inu nikoli, to ie vezhnost. Drugi...
Magistrsko delo v prvem delu prinaša kratek pregled razvoja misli o času ter razloži pojem (literarni) topos s poudarkom na toposih, vezanih na človekov odnos do minevanja časa, ki jih ponazori s primeri iz svetovne književnosti, nato pa ponuja krajši pregled pojavnosti izbranih toposov v razvoju slovenske poezije. V nadaljevanju s pomočjo analize ...
