V prispevku razmišljam o subjektivizmu v zrelih pripovednih črticah slovenskega avtorja Slavka Gruma, ki so nastale v obdobju od leta 1925 do 1930. Pripovedovalec v kratki prozi je shizofrenična osebnost, njegova identiteta se izgublja v drugih osebah, svoja občutja vnaša v prostor. Ukvarjam se s tremi problemi: s problemom ljubezni (erotike) in po...
Slovenska mladinska realistična kratka proza, kamor uvrščamo črtice in kratke zgodbe, se po letu 1950 kaže v treh izrazitih žanrih: spominska proza, doživljajska proza in detektivska proza. Vsem tovrstnim delom so skupne formalne značilnosti (npr. dolžina, fragmentarnost, precej natančna karakterizacija glavnega literarnega lika), razlikujejo pa se...
Primorski pripovednik Damir Feigel (1879-1959), ki se zaradi hkratne 125-letnice rojstva in 45-letnice smrti leta 2004 zapisuje med dvojne književniške jubilante, zaseda v zgodovini slovenskega leposlovnega humorja posebno mesto. Med petnajstimi, ki jih je namreč za živega objavil ta kritiško malo čislani, a tematsko in žanrsko nadvse plodni "goriš...
Različne literarne tokove sodobne slovenske kratke pripovedne proze osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja natančneje opredeljujemo v povezavi s posameznimi tipi, kar kaže na tipološke tipe v sestavi obravnavane proze, saj tolikšne raznovrstnosti tipov v obdobju pred slovensko literarno postmoderno ni bilo zaznati. Ob raziskovanju posameznih ...
Referat se pregledno ukvarja s kratko prozo, ki so jo v drugi polovici 20. stoletja ustvarjali slovenski avtorji in avtorice v Avstriji. Pri tem upošteva tako ustvarjalnost na Koroškem kot tudi na Denaju. Med koroškimi Slovenci najdemo zanimive kratkoprozne dosežke najprej pri Janku Messnerju. V njih vidimo opazne vplive socialnega realizma, ki jih...
Ubeseditev intencionalnega objekta opozarja na poetičnost Lipuševega besedila kot na posebno stilno funkcijo v romanu Boštjanov let. Intencionalni objekti: voda, hiša in škopnik so objekti iz pisateljevega življenjskega sveta. Ker določajo način njegove eksistence, zavzema Lipuš do njih posebno relacijo na ravni poetičnosti. Pisatelj namreč ni zuna...
Na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete v Mariboru je bila izvedena raziskava zastopanosti, načina izvedbe, medpredmetnih povezav in evalvacije različnih področij dejavnosti, ki so zastopane v Kurikulumu za vrtce (npr. glasbena vzgoja, likovna vzgoja, plesna vzgoja, jezikovna vzgoja). Pridobili smo 153 trimesečnih priprav, ki so bile no...
Članek prikazuje, kako se je v preteklem stoletju pri pouku književnosti v osmem letu šolanja spreminjala vloga slovstvene folklore ter njena žanrska podoba. Delo temelji na analizi 14 beril, ki so se v 20. stoletju uporabljala pri pouku književnosti v osmem letu šolanja, ter 34 učnih načrtov, ki so ta pouk določali. V uvodu raziskava kronološko pr...
Slovstvena folklora je za vsak narod pomembna, saj predstavlja njegov spomin / če človek tega spomina ne zapiše ter objavi, je za prihodnje rodove tako, kot da ga ni bilo. Naša prihodnost so mlajše generacije, ki jim moramo privzgojiti potrebo po ohranjanju ter prenašanju izročila potomcem, kar je v urbanem okolju nekoliko težje. Zato si slovstvena...
Zanimanje za slavistiko, predvsem za raziskovanje književnosti južnih in zahodnih Slovanov, se je v Rusiji pojavilo v prvi polovici 19. stoletja in je bilo pogojeno z vrsto zgodovinskih in socialnih dogajanj, na primer z zunanjepolitičnimi spopadi s Turčijo in habsburško monarhijo, narodno-osvobodilnimi gibanji Slovanov ter z njimi povezanimi reakc...
