Vpliv institucij Evropske unije na korporativno upravljanje gospodarskih družb
- Authors
- Publication Date
- Nov 30, 2021
- Source
- University of Ljubljana
- Keywords
- Language
- Slovenian
- License
- Green
- External links
Abstract
Za uresničitev zamisli o skupnem trgu EU je treba zagotoviti pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti na celotnem območju EU. Zaenkrat mednarodno gospodarsko pravo ne pozna nadnacionalne subjektivitete gospodarskih družb (lex mundi), a pravo EU na področju svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev de lege lata odpira možnost mobilnosti gospodarskih subjektov. Thema probandi in s tem poglavitni cilj dela je bil dokazati vpliv institucij EU na korporativno upravljanje gospodarskih družb na notranjem trgu EU skozi zakonodajo (soft law in hard law), sodno prakso in preko direktnih posegov v korporativno upravljanje reguliranih finančnih sektorjev (zlasti bank). V jedru delo obravnava posamične vplive temeljnih institucij EU, kot jih opredeljuje Pogodba o Evropski uniji, na vodenje družb v EU in njihov skupni vpliv v okviru načela lojalnega sodelovanja institucij (npr. Evropskega parlamenta in Sveta pri sprejemu zakonodaje ter Komisije v vlogi predlagateljice z zakonodajno iniciativo). Namen (lex generalis) zakonodaje EU na področju korporativnega upravljanja je omogočiti ustanavljanje družb in njihovo poslovanje kjerkoli v EU, zaščititi delničarje in druge deležnike ter povečati dolgoročno učinkovitost, konkurenčnost in vzdržnost družb. Pravo EU že ponuja tri oblike pravnih oseb za nadnacionalno delovanje na evropski ravni – evropsko delniško družbo (Societas Europaea), evropsko gospodarsko interesno združenje (EGIZ) in evropsko zadrugo. Pojavlja se tudi ideja o evropski družbi z omejeno odgovornostjo, ki pa še ni realizirana, a zaradi zavezujočih odločitev Sodišča EU lahko družbe prenašajo sedež med državami članicami. Sodna praksa v primerih, kot so Centros, Daily Mail, Überseering, Cartesio in drugi s precedenčnim učinkom poudarja varstvo tretjih oseb in varuje svobodno izbiro sedeža v okviru svobode ustanavljanja in tako oblikuje poslovno prakso upravljanja družb v EU. Na področju bančništva, ki je podobno kot ostali regulirani finančni sektorji, urejeno kot lex specialis, ima Evropska centralna banka pristojnost, da neposredno postavlja člane organov vodenja in nadzora, če prihaja do indicev finančne nestabilnosti posamične poslovne banke ali bančnega sistema v državi članici EU. Unificirana evropska regulativa na področju nadnacionalnih družb in harmonizirana zakonodaja na področju bančništva tako udejanjata supremacijo evropskega prava nad nacionalnim v kontekstu 3.a člena Ustave Republike Slovenije. Dinamičen proces razvoja korporativnega upravljanja vodi v kontinuirano dopolnjevanje obstoječih normativnih rešitev v smeri približevanja in odpravljanja morebitnih pomanjkljivosti. Na področju trendov regulacije korporativnega upravljanja to vključuje iskanje ravnovesja med ohranjanjem konkurenčnih prednosti družb preko prilagajanja strukture upravljanja tržnim razmeram in hkratnem zagotavljanju pravne varnosti in splošne družbene koristi pri čezmejnem poslovanju gospodarskih družb v EU.