Vpliv E. T. A. Hoffmanna na razvoj fantastične proze v Franciji

V magistrski nalogi smo proučevali vpliv E. T. A. Hoffmanna na razvoj fantastične proze v Franciji, ki je nastajala okvirno med letoma 1830 in 1850. Pri tem smo se med drugim opirali na Freudovo razpravo o srhljivem (»Das Unheimliche«), predvsem pa na definicijo fantastičnega po Todorovu. Todorov je kot osrednji pogoj za umestitev literarnega dela v fantastični žanr določil negotovost bralca, ki se ne more odločiti med racionalno in nadnaravno razlago fantastičnih dogodkov, ki nenadno vdrejo v sicer realistično pripoved. Fantastično obstaja zgolj v tem območju negotovosti, zato je definicija fantastičnega po Todorovu izredno ozka in vključuje razmeroma majhno število del. V fantastični zgodbi ima tako osrednjo vlogo (implicitni) bralec, učinek negotovosti pa je dosežen s pomočjo različnih pripovednih postopkov, kot so tip pripovedovalca, metafikcijski postopki, ustvarjanje suspenza, modalnost propozicij in uporaba nedoločnih jezikovnih elementov. Vpliv Hoffmanna, začetnika fantastične pripovedi, in uporabo zgoraj navedenih značilnosti fantastične proze smo ponazorili na primeru zgodb Théophila Gautierja, ki je med francoskimi pisci fantastične proze verjetno najbolj reprezentativen primer hoffmannovske fantastike.