Affordable Access

Vpliv botaničnega porekla na hranilno vrednost cvetnega prahu osmukanca

Authors
  • Lilek, Nataša
Publication Date
Feb 29, 2020
Source
University of Ljubljana
Keywords
Language
Slovenian
License
Green
External links

Abstract

Z raziskavo smo želeli obsežneje preučiti hranilno vrednost cvetnega prahu osmukanca (CPO) glede na botanično poreklo. Cvetni prah predstavlja edini naravni vir beljakovin v prehrani čebel, zaradi vsebnosti hranilnih snovi in funkcionalnih spojin pa kot čebelji pridelek postaja vse bolj prepoznaven in uporaben tudi v humani prehrani. V raziskavo smo vključili 52 vzorcev CPO iz štirih makroregij Slovenije, pridobljenih v treh obdobjih čebelarske sezone (spomladi, poleti, pozno poleti/jeseni), v letih 2014–2015. Pred analizami smo vzorce mikroskopsko identificirali in določili botanično poreklo. Večina vzorcev CPO je bila večvrstnih na specifičnih pašah in z ročnim prebiranjem smo pridobili tudi enovrstni CPO pravega kostanja (Castanea sativa Mill.), oljne ogrščice (Brassica napus var. oleifera DC.), malega jesena (Fraxinus ornus L.), navadne ajde (Fagopyrum esculentum Moench), navadnega bršljana (Hedera helix L.) in trpotca (Plantago spp. L.). V vseh vzorcih CPO smo določili vsebnost vode, beljakovin, maščob, prehranske vlaknine in pepela v skladu z uradno predpisanimi AOAC metodami. Vsebnost skupnih in izkoristljivih ogljikovih hidratov ter energijsko vrednost smo določili računsko. Vsebnost posameznih aminokislin smo določili z ionsko izmenjevalno tekočinsko kromatografijo, vsebnost elementov pa z rentgensko fluorescenčno spektrometrijo (XRF). Ugotovili smo, da se CPO različnega botaničnega porekla med seboj razlikuje v vsebnosti beljakovin, maščob, netopne prehranske vlaknine, posameznih in skupnih aminokislin ter nekaterih elementov. Rezultate smo modelirali tudi z multivariatnimi statističnimi metodami in določili izstopajoče parametre, ki so specifični za CPO določenega botaničnega porekla, za časovno obdobje pridobivanja in geografsko poreklo. V CPO smo določili tudi vsebnost nebeljakovinskega dušika ter ocenili najbolj ustrezen pretvorbeni faktor za izračun vsebnosti skupnih beljakovin. Ugotovili smo, da uporaba splošnega pretvorbenega faktorja (6,25) pri preračunu daje preveliko vsebnost beljakovin, zato za CPO priporočamo uporabo manjšega specifičnega faktorja z vrednostjo 5,60.

Report this publication

Statistics

Seen <100 times