Vloga socialnega dela pri raziskovanju potreb umirajočih v občini Maribor

V magistrskem delu sem raziskovala potrebe umirajočih posameznikov in njihovih sorodnikov v zadnjem življenjskem obdobju na območju občine Maribor ter vlogo socialnega dela pri tem. Ugotovila sem, katerim potrebam se namenja dovolj pozornosti in izpostavila tiste, ki so zastopane v manjšem obsegu ter bi jim bilo potrebno nameniti dodatno pozornost. V teoretičnem delu sem predstavila tematiko odnosa do smrti in umiranja od zgodovine do danes, nadaljevala sem z opisom pomena paliativne oskrbe za umirajoče in njihove sorodnike in se osredotočila tudi na paliativno oskrbo v Sloveniji. Predstavila sem potrebe umirajočih, ki obsegajo raznoliko in kompleksno področje, povezano s fizičnim, čustvenim, socialnim in duhovnim počutjem umirajočih v zadnjih fazah njihovega življenja. Posebno pozornost sem v nadaljevanju namenila analizi obveznosti in dobrobiti neformalnih oskrbovalcev umirajočih, ki imajo ključno vlogo pri zagotavljanju podpore in oskrbe v domačem okolju. V zadnjem poglavju v teoretičnem delu sem predstavila socialno delo na področju oskrbe umirajočih in se poglobila v specifike in obveznosti dela s to ranljivo skupino. Raziskovalni problem magistrskega dela je osredotočen na potrebe umirajočih in njihovih sorodnikov v zadnji fazi življenja umirajočega. Raziskovalno območje magistrskega dela je omejeno na občino Maribor, kar mi je omogočilo, da sem se osredotočila na specifične potrebe in izzive, s katerimi se soočajo umirajoči posamezniki in njihovi sorodniki v tem lokalnem okolju. S tem sem pridobila vpogled v socialne in zdravstvene dejavnike, ki vplivajo na izkušnje umirajočih v občini Maribor. Rezultati mojega empiričnega raziskovanja kažejo, da je odločitev za umiranje v domačem okolju pogosto motivirana z željo po dobrem počutju, občutku varnosti, večji kontroli nad situacijo ter možnosti samoodločanja. Pomemben aspekt umiranja v domačem okolju je finančna preskrbljenost. Finančna pomoč je ključna za zmanjševanje stiske v zadnjem življenjskem obdobju, saj omogoča izboljšanje kakovosti življenja. Finančni razlogi za odločitev izbire umiranja v domačem okolju imajo poglavitno vlogo, saj si nekateri zaradi slabše finančne preskrbljenosti ne morejo privoščiti kakovostne ali institucionalne oskrbe, kljub temu da bi si to želeli. Prilagajanje domačega okolja je bistveno za dobro počutje umirajočega, le-to vključuje premestitev v druge prostore, prilagoditev kopalnice ter uporabo zdravstvenih pripomočkov za udobnejše življenje. Umiranje v domačem okolju prinaša tako za umirajoče kot tudi njihove bližnje težke občutke in izzive, ki vključujejo nepredvidljive spremembe in zahtevajo stalno prilagajanje in iznajdljivost oskrbovalcev. Skrb za umirajočega je za oskrbovalce pogosto zahtevna in obremenjujoča. Pomembna je tudi podpora sorodnikom pri zagotavljanju zdravstvene pomoči, ki zajema številna področja, vse od skrbi za osebno higieno do odmerjanja zdravil, oskrbovanja ran in negovanja. Strokovnjaki in organizacije, kot je Slovensko društvo Hospic, nudijo pomoč in podporo tako umirajočim kot tudi njihovim sorodnikom pri sprejemanju aktualne situacije in predelovanju stisk. Za umirajoče so ključni stiki s pomembnimi drugimi, ki jim zagotavljajo čustveno oporo. Pomembno je tudi sporazumevanje med umirajočimi in njihovimi sorodniki ter strokovnjaki, ki omogoča izražanje čustev in potreb ter krepi občutek varnosti in zaupanja. Prisotnost družine, dotiki in spomini na pretekle čase lahko umirajočim povrnejo upanje in čustveno udobje v težkih trenutkih. Čeprav se umirajoči in njihovi sorodniki soočajo z različnimi izzivi in stiskami, lahko s pomočjo strokovnjakov ter medsebojne podpore dosežejo večjo kakovost življenja in ohranijo upanje v boljšo prihodnost.