Usposobljenost gimnazijskih učiteljev slovenščine za delo z dijaki, ki imajo disleksijo
- Authors
- Publication Date
- Dec 16, 2020
- Source
- University of Ljubljana
- Keywords
- Language
- Slovenian
- License
- Green
- External links
Abstract
Namen magistrskega dela je bil proučiti usposobljenost gimnazijskih učiteljev za delo z dijaki, ki imajo disleksijo. Disleksija med šolanjem znatno zaznamuje posameznika, odziv in morebitne prilagoditve učitelja v izobraževalnem procesu pa pomembno vplivajo na dijaka. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na učiteljevo samooceno kompetentnosti in na učiteljeva prepričanja o disleksiji, ki vplivajo na njegovo delovanje v razredu. Želeli smo ovrednotiti vlogo učitelja slovenščine v gimnaziji, ki lahko z ustreznimi prilagoditvami zmanjša ovire pri pridobivanju in izkazovanju znanja. V teoretičnem delu smo opredelili heterogeno skupino dijakov s posebnimi potrebami in opredelitev zaokrožili s konceptoma integracije in inkluzije, kot temeljnima pri delu z omenjenimi skupinami. V nadaljevanju smo polje posebnih potreb zožili na področje dela s posamezniki, ki imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja, in se osredotočili na delo z dijaki, ki imajo disleksijo. Na disleksijo smo pogledali skozi prizmo učitelja slovenščine v gimnaziji, sprva smo opredelili splošne cilje/kompetence pouka slovenščine v gimnazijskih programih, cilje jezikovnega in književnega pouka, nato pa pregledali potrebne kompetence in načela in možne prilagoditve dela z dijaki, ki imajo disleksijo. Ker gre za izrazito individualen pojav, mora učitelj iz širokega nabora prilagoditev za poučevanje in ocenjevanje ter preverjanje znanja izbrati ustrezne, ki bodo dijaku omogočile, da doseže učne cilje. Poleg omenjenega je pomembno tudi, da učitelj krepi svoje znanje na področju dela bodisi z udeležbo na izobraževanjih, s pomočjo literature in novih znanstvenih dognanj, s sodelovanjem z drugimi strokovnjaki ali preko izkušenj. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali povezanost med samooceno kompetentnosti učiteljev slovenščine za delo z dijaki, ki imajo disleksijo, in zmotnimi prepričanji o disleksiji. Zanimalo nas je tudi, ali imajo gimnazijski učitelji slovenščine, ki pri delu z dijaki, ki imajo disleksijo, uporabljajo več prilagoditev, manj zmotnih prepričanj o disleksiji. Zanimalo nas je tudi, ali učitelji prepoznavajo težave, ki jih imajo dijaki z disleksijo in ali se to povezuje z zmotnimi prepričanji o disleksiji. Z nalogo smo želeli ugotoviti tudi, kako učitelji slovenščine pridobivajo kompetence in znanje za delo z dijaki, ki imajo disleksijo in kako ocenjujejo kakovost virov znanja.
