Urejanje kmetijskih zemljišč ob gradnji avtoceste

Magistrsko delo obravnava urejanje kmetijskih zemljišč, katerih funkcionalna učinkovitost, krajinska in ekološka pestrost ter zaznavna privlačnost so običajno razvrednotene zaradi načrtovanja in gradnje infrastrukturnih objektov, kot so avtoceste. Delo je sestavljeno iz dveh tematskih delov. V prvem delu smo se dela lotili teoretično in podrobneje predstavili razvoj podeželja v Sloveniji in v nekaterih evropskih državah (na Danskem, na Nizozemskem, na Finskem in v Švici) ter vpliv gradnje avtoceste na kmetijska zemljišča, kjer smo uporabili zgodovinsko, opisno in primerjalno metodo. Drugi del vsebuje predstavitev rezultatov pregleda zakonskih okvirov urejanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji in v tujini, rezultatov analize urejanja kmetijskih zemljišč ob gradnji avtoceste po posameznih vidikih in rezultatov ankete. Podan je nabor negativnih vplivov načrtovanja in gradnje avtoceste na kmetijska zemljišča z vidika celovitega urejanja kmetijskih zemljišč (s pravnega, funkcionalnega, ekološkega in estetskega). Po njih je narejena analiza ter kritična opredelitev njihovih negativnih posledic na kmetijski prostor. Postavili smo dve hipotezi: 1.) da gradnja velikih infrastrukturnih objektov in naprav, kot so avtoceste, prinaša številne negativne vplive v kmetijski prostor zaradi necelovitega urejanja kmetijskih zemljišč ter da je v celoviti pristop k urejanju kmetijskih zemljišč treba vključiti pravni, funkcionalni, ekološki in estetski vidik, in 2.) da če so kmetijska zemljišča urejena s pravnega, funkcionalnega, ekološkega in estetskega vidika, so po končani gradnji tudi lastniki pripravljeni v večji meri skrbeti za njihovo urejenost. Njuno pravilnost smo preverjali teoretsko in tudi empirično na primeru avtocestnega odseka Krška vas–Obrežje, in to na podlagi odgovorov, pridobljenih z anketno raziskavo. V sklepnem delu smo predlagali usmeritve za celovito in sočasno urejanje kmetijskega prostora ob gradnji avtoceste in drugih prostorskih ureditev državnega pomena s pravnega, funkcionalnega, ekološkega in estetskega vidika, ki bi prispevali k izboljšanju gospodarskega, okoljskega in socialnega stanja na podeželju. Izreden pomen pri tem ima tudi družbeni vidik, saj morajo lastniki kmetijskih zemljišč skrbeti tudi za njihovo urejenost.