Ucinek prakticnega ucenja v procesu dezinstitucionalizacije

V diplomskem delu raziskujem, kako prakticne oblike poucevanja in ustvarjanja znanja vplivajo na siceršnje predajanje znanja v visokem šolstvu. Bolj natancno / osredotocim se na študijske prakse v obliki taborov dezinstitucionalizacije, ki so potekali v socialnovarstvenih zavodih v Srbiji. V prvem delu teoreticnega uvoda predstavim institucionalizacijo kot družbeni fenomen in dezinstitucionalizacijo kot njen nasprotni pol oziroma ideološko alternativo. V drugem delu teoreticnega uvoda pa se osredotocim na ustvarjanje znanja v visokošolskih procesih in postmoderno pojmovanje visokega šolstva. Oba dela združim v poglavju o ucenju dezinstitucionalizacije, kjer raziskujem kriticne analize visokega šolstva s poudarkom na stroki socialnega dela in povežem odnose moci znotraj akademskih procesov z odnosi moci v totalnih ustanovah. Nato predstavim kratko zgodovino taborov dezinstitucionalizacije pri nas za lažjo narativno umestitev »naših« taborov. V empiricnem delu sem raziskoval, kako takšna oblika tabornega ucenja vpliva na demokratizacijo odnosov med mentorji in študenti ter kako se takšna oblika predajanja in ustvarjanja znanja razlikuje od siceršnjega visokošolskega poucevanja. Z obdelavo empiricnih podatkov sem ugotovil, da tovrstne študijske prakse spodbujajo enakopravnejše odnose v procesih pridobivanja in ustvarjanja znanja. Raziskoval sem tudi, kako lahko tabori dezinstitucionalizacije pripomorejo k razvoju znanja v ustanovah v procesu transformacije ter ugotovil, da je tu najpomembnejša pripravljenost zavoda oziroma vodstva zavoda na spremembe. Kljub temu, da so zavodi, v katerih smo v obliki taborov dezinstitucionalizacije opravljali študijsko prakso, vsi izrazili deklarativno pripravljenost za proces transformacije zavoda, smo ugotovili, da se je resnicna pripravljenost za sprejemanje sprememb od ustanove do ustanove precej razlikovala. Kjer je bila pripravljenost za dezinstitucionalizacijo bolj simbolna, so bili tudi tabori manj uspešni pri omogocanju razvoja znanja za transformacijo ustanove. Raziskava je kvalitativna, eksplorativna in delno akcijska. Na raziskovalna vprašanja sem odgovarjal s pomocjo fokusne skupine ter s pomocjo lastnih dnevniških zapisov. Populacija raziskave so vsi študenti fakultete za socialno delo, ki so opravljali študijsko prakso v obliki taborov dezinstitucionalizacije, vzorec pa predstavljajo študenti, ki so opravljali študijsko prakso v zavodih v Tešicah in Novem Beceju v študijskem letu 2015/2016. Vzorec je neslucajnostni in prirocni.