Trening za razvijanje bralnega razumevanja in branja za učenje

Razumevanje pri branju je glavni cilj branja v šoli, saj bralec bere zato, da bi prebrano razumel, kajti šele to mu omogoča uporabo informacij oziroma znanja v novih situacijah (Marjanovič-Umek, 2012, str. 66). Pri številnih šolskih predmetih poteka učenje preko branja iz učbenikov in drugih pisnih gradiv. Težave na področju bralnega razumevanja vplivajo na slabši učni uspeh, na nižjo oceno pri posameznih predmetih in posledično na splošno učno neuspešnost (Pečjak, 2010). Med učenci, ki se tekom vzgojno-izobraževalnega procesa pogosto srečujejo s težavami na področju bralnega razumevanja, so učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, in sicer na področju branja in pisanja ter prav tako učenci z govorno-jezikovnimi motnjami. Za nudenje ustrezne pomoči in podpore je pomembno poznavanje dejavnikov bralnega razumevanja. Namen diplomskega dela je izboljšati zmožnost bralnega razumevanja z metakognitivnim interstavčnim modelom bralnega razumevanja avtorice Carol Goldfus (v Košak Babuder, 2012). Program sloni na razvijanju bralnega razumevanja z uporabo besedil ob sočasnem razvijanju posameznih bralnih veščin in metakognitivnega zavedanja (Košak Babuder, 2012). Specifičen trening je zajemal 15 srečanj. Izvajala sem ga 3 mesece. V eksperimentalni skupini 1 so sodelovali trije učenci – učenca s primanjkljaji na področju branja in učenec z lažjo govorno-jezikovno motnjo, v eksperimentalno skupino 2 pa so bili vključeni trije učenci brez učnih težav. V kontrolni skupini 1 so bili prav tako vključeni trije učenci – učenca s primanjkljaji na področju branja in učenec z lažjo govorno-jezikovno motnjo, v kontrolno skupino 2 pa so bili vključeni trije učenci brez učnih težav. Pred in po izvajanju treninga sem z učenci eksperimentalne in kontrolne skupine izvedla podteste preizkusa ACADIA (Atkinson, Jonston in Lindsay, 1972), Test motenosti v branju in pisanju avtorja Šalija (1973), preizkus bralnega razumevanja z besedilom Morski pes išče prijatelja (Elley, Gradišar in Lapajne, 1995) in Vprašalnik metakognitivnega zavedanja avtorja Miholica (1994, v Pečjak, 2010). Rezultate prvega in drugega testiranja učencev obeh eksperimentalnih skupin sem primerjala z rezultati učencev obeh kontrolnih skupin, ki treninga niso izvajali. Po končanem treningu je pri učencih eksperimentalne skupine, ki so bili vključeni vanj, opazen večji napredek na vseh izvedenih preizkusih in vprašalniku metakognitivnega zavedanja v primerjavi z učenci, ki v trening niso bili vključeni. Učenci eksperimentalne skupine so izboljšali rezultate na podtestih, ki merijo spretnosti, kot so slušno pomnjenje, besedni zaklad, tehnika branja in ki pomembno vplivajo na razvoj bralnega razumevanja.Med učenci, ki so bili vključeni v trening je največji napredek opaziti pri učencih brez učnih težav iz eksperimentalne skupine 2. Na napredek učencev iz eksperimentalne skupine 2 je poleg treninga vplivala še učenčeva motiviranost, zagnanost in želja po uspehu. Učenci iz obeh kontrolnih skupin so na vseh preizkusih napredovali le minimalno oziroma so dosegli enake rezultate kot ob prvem merjenju. Učenci iz kontrolne skupine 2, ki nimajo učnih težav, so na preizkusu Slušno pomnjenje svoj rezultat v primerjavi s prvim merjenjem celo poslabšali, saj se je rezultat znižal za 4,67 povprečnih točk. Učenci v kontrolni skupini 1 so imeli največ težav s samo tehniko branja kar je razvidno tudi iz rezultatov na preizkusih Besede 1 in Besede 2, kjer so dosegli najnižje rezultate. Pri prvem merjenju so brali počasi in naredili veliko napak, ki so jih ob drugem merjenju še povečali. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo da bi tudi učenci v kontrolni skupini rezultate izboljšali, če bi bili deležni treninga. Na osnovi raziskave, ki je bila izvedena s šestimi učenci – trije z učnimi težavami in trije brez učnih težav, iz dveh petih razredov, lahko zaključimo, da je predvsem pri učencih, ki imajo učne težave potrebno veliko pozornosti posvetiti elementom (dekodiranje, tekočnost, besedišče, pomnjenje, jezikovne sposobnosti, itd.), ki vplivajo na bralno razumevanje, in da le-te lahko s sistematičnim treningom bralnega razumevanja izboljšamo. Napredek na področju bralnega razumevanja je prav tako pogojen s poznavanjem in pravilno uporabo metakognitivnih strategij pred, med in po branju, ki so jih učenci pridobili tekom treninga. Trening, ki vključuje program z intervencijskim modelom, Metakognitivni inerstavčni model bralnega razumevanja, se je glede na dobljene rezultate izkazal kot uspešen, saj so učenci izboljšali svoje bralno razumevanje, metakognitivne strategije in nekatere kognitivne spretnosti (dekodiranje, tekočnost, besedišče, pomnjenje, jezikovne sposobnosti, itd.), kar nakazuje na potrebo po izvajanju tovrstnih programov.