Tekstilni, likovni in scenografski vidiki video projekcij pri operi Agrippina

Tekstilni, likovni in scenografski vidiki video projekcij pri operi Agripina so del oblikovanja operne scenografije, v procesu ustvarjanja katere smo se ekipno odločili, da jo tekstilno in likovno nadgradimo tudi z vizualnega, digitalno pogojenega vidika. Diplomsko delo se osredotoča na tekstil kot element vzdušja, na likovnost, pridobljeno skozi eksperimentiranje, in na ustvarjanje novih, lastnih pristopov k oblikovanju video projekcij v korelaciji s celoto gledališke (operne) scenografije. Teoretični del se začne z analizo tekstila kot glavnega komunikacijskega medija, s podpoglavjem o tekstilni umetnosti. Sledi razlaga nekaterih ključnih elementov likovne umetnosti in njenih digitalnih različic, opis ter primerjava videa s filmom, opredelitev opere in njenih bistvenih značilnosti ter predstavitev koncepta trajnostne – "revne" opere (opera povera), ki je nujen za razumevanje zahtev sklepnega izdelka – videa. V nekaj poglavjih v teoretičnem delu predstavi avtorje in stvaritve, ki so vplivale na ustvarjalno delo, predstavljeno v drugem delu diplome. V ustvarjalnem delu najprej predstavim vsebino opernega dela, sledi razvoj koncepta scenografije in projekcij, opis dela v skupini, analiza pristopov in načinov snemanj videov ter utemeljitev njihovih tekstilnih in likovnih sporočilnosti, razdeljenih po posameznih dejanjih. Predstavitev montažne selekcije je razdeljena na eksperimentiranje in raziskovanje možnosti montaže v programu Adobe Premiere Pro 2020 ter opis projekcijskega programa GL Mixer. Nato sledi analitična predstavitev različnih poskusov in fotografij končnega produkta – serije videov, ki tekstilno, likovno in scenografsko dopolnjujejo operno delo Agripina v Roccovi režiji.