Sprejemljivost posameznih ukrepov energijske prenove večstanovanjske stavbe med stanovalci

V diplomski nalogi sem se posvetila energijskim prenovam večstanovanjskih stavb, ki so zadnja leta v ospredju. Zasnovala sem splošno večstanovanjsko stavbo s povprečnimi parametri in zanjo izračunala rabo energije v obstoječem stanju. Glede prenov sem se usmerila v toplotni ovoj stavbe, ki se najpogosteje tudi izvaja v praksi. S pomočjo programskega orodja za izračun energijske bilance stavbe sem analizirala stavbo v izhodiščnem stanju ter po izvedbi ukrepa toplotne izolacije fasade, menjavi stavbnega pohištva, izolaciji podstrešja in po celotni prenovi, ki zajema vse tri prej naštete energijske ukrepe. Dobljene vrednosti analize so bile izhodiščni podatek za anketni vprašalnik, s katero sem stanovalce večstanovanjske stavbe povprašala kako sprejemljivi se jim zdijo posamezni ukrepi. V anketi sem za posamezen ukrep predstavila tudi začetne investicije na stanovanje povprečne velikosti (55 m2), prihranek letne energije potrebne za ogrevanje na stanovanje in povračilo investicije glede na najpogosteje uporabljene energente v večstanovanjskih stavbah (kurilno olje, zemeljski plin in daljinska toplota). Pri vsakem ukrepu energijske prenove so bili navedeni tudi približen čas dela, jakost hrupa in posebnosti ukrepa. Rezultati so pokazali, da so v glavnem energijski ukrepi sprejemljivi tako med lastniki kot najemniki in sicer je najpomembnejši vzrok za sprejemljivost znižanje stroškov ogrevanja. Najpogostejši vzrok za nesprejemljivost pri vsakem ukrepu pa je bila višina začetne investicije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da pridobivanje soglasij za prenovo večstanovanjske stavbe za katero je potrebno 75-odstotno soglasje lastnikov ni problematično, temveč je smiselno načrtno predstavljati energijske prenove stavb ter oglaševati in spodbujati k možnosti izkoristka nepovratnih finančnih sredstev.