Socialna omrežja starostnikov v Sloveniji

Preučevanje socialnih omrežij starostnikov je zaradi njihovega naraščajočega deleža čedalje bolj pomembno. Pri reprezentativnem vzorcu starostnikov v Sloveniji smo z razvrščanjem v skupine našli šest skupin omrežij socialne opore, ki se lahko uvrstijo v tri kvalitativne tipe, in sicersorodstveno oziroma družinsko omrežje, ki predstavlja 65 % vseh omrežij, omrežje, integrirano v bivalno okolje, ki predstavlja 15 % vseh omrežij, ter omrežje širšega bivalnega okolja, ki predstavlja edini mestni tip omrežij (21 % vseh omrežij). Znotraj prevladujočega družinskega tipa omrežij socialne opore najdemo tudi omrežja z izrazito omejenimi viri socialne opore. Skupaj s starostniki z omrežji širšega bivalnega okolja bodo starostniki z omejenim družinskim omrežjem socialne opore najbolj potrebovali dodatne formalne vire za zagotavljanje vseh potreb po socialni opori.