Slikanica kot učno sredstvo pri obravnavi tematike drugačnosti

V magistrskem delu predstavljamo, kako s pomočjo slikanice kot učnega sredstva učencem na njim zanimiv način predstaviti in približati tematiko drugačnosti, natančneje gibalno oviranost. Teoretični del smo razdelili na štiri večje sklope. V prvem sklopu smo opredelili koncept strpnosti in koncept pripoznanja, ki se je vzpostavil kot nadgradnja prvega. Dotaknili smo se tudi tematike stereotipiziranja, nanjo pa navezali diskriminacijo. Nadaljevali smo s tematiko drugačnosti in znotraj nje s tematiko gibalne oviranosti, ki nam predstavlja izhodišče za kasnejši empirični del magistrskega dela. Opisali smo tudi projekta Drugačnost nas bogati in Drugi skozi umetnost: premagovanje odporov do drugačnosti s pomočjo umetnosti, ki sta se izkazala kot uspešno sredstvo za doseganje sprejemanja drugačnosti v vrtcih in osnovnih šolah. V drugem sklopu smo se posvetili vzgoji in izobraževanju skozi umetnost, podrobneje kulturno–umetnostni vzgoji, znotraj le-te pa umetniškemu ustvarjanju ter pomenu zgodbe in pripovedovanja v šolskem prostoru, sklop smo zaključili z bibliosvetovanjem. Tretji sklop se nanaša na slikanico, znotraj katerega smo opredelili glavne podskupine slikanic ter drugačnost in gibalno oviranost v slikanicah, obravnavali smo tudi slikanico kot učno sredstvo ter se posvetili interpretaciji slikanice. V sklepnem delu teoretičnega dela smo nekaj besed namenili avtorju slikanic Igorju Plohlu in njegovemu življenju kot tudi slikanicama Lev Rogi: sreča v nesreči in Lev Rogi najde srečo na katerima je temeljila naša raziskava. V empiričnem delu smo raziskovali, kako se učenci odzivajo ob obravnavi tematike drugačnosti in gibalne oviranosti, kaj razumejo pod pojmom drugačnosti na začetku in ob koncu dejavnosti ter ali si drugačnost razlagajo kot nekaj pozitivnega ali negativnega. Zanimalo nas je, kako se učenci odzivajo ob branju slikanic Lev Rogi: sreča v nesreči in Lev Rogi najde srečo ter kakšen je njihov odziv ob srečanju z gibalno ovirano osebo. S pomočjo intervjujev z učiteljicama smo želeli izvedeti, kakšno mnenje imata glede uporabe slikanic in del mladinske književnosti pri pouku ter vključevanja slikanic pri obravnavi tematike gibalne oviranosti. Zanimalo nas je tudi, kako učiteljici presojata svojo usposobljenost za vključevanje elementov kulturno-umetnostne vzgoje v pouk in kako bi spodbujali pozitivno naravnanost do gibalne oviranosti in drugačnosti v šolskem prostoru.