Affordable Access

Samozagovorniške spretnosti učencev s primanjkljaji na posameznem področju učenja v procesu soustvarjanja individualiziranega programa

Authors
  • Drašček, Patricija
Publication Date
May 30, 2018
Source
University of Ljubljana
Keywords
Language
Slovenian
License
Green
External links

Abstract

Samozagovorništvo v najširšem pomenu besede pomeni izražanje potreb z namenom zagovarjanja lastnih interesov. Je spretnost, ki je definirana kot sposobnost posameznika, da učinkovito komunicira, se pogaja, zagovarja svoje interese, želje, potrebe in pravice. V šolski situaciji dobro razvite spretnosti samozagovorništva povečujejo učenčevo motivacijo za delo in zato posredno vplivajo na učenčevo učno uspešnost ter njegovo višjo samopodobo. Še posebej pa je samozagovorništvo pomembno pri tranziciji, npr. iz osnovne v srednjo šolo. Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju PPPU) imajo zaradi svojih primarnih primanjkljajev težave pri usvajanju spretnosti samozagovorništva. Posledično jih je potrebno o tej temi neposredno izobraževati. Izvrstna priložnost, da svoje znanje konkretno preizkusijo v varnem okolju, je soustvarjanje lastnega individualiziranega programa. S pomočjo vprašalnikov, ki smo jih izdelali posebej za namen magistrskega dela, smo ugotavljali, v kolikšni meri imajo učenci s PPPU razvite spretnosti samozagovorništva. Vsi učenci so v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju in so vključeni v program prilagojenega izvajanja z dodatno strokovno pomočjo. V vzorec smo zajeli 38 učencev s PPPU, njihove starše (38) ter specialno-rehabilitacijske pedagoge (15‒20), ki z učenci, zajetimi v vzorcu, izvajajo dodatno strokovno pomoč. Za namen statistične analize vzorca smo uporabili naslednje metode: opisno statistiko, Mann-Whitnneyev U-test, Friedmanov test in Spearmanov koeficient korelacije. Rezultati so pokazali relativno visoko razvite spretnosti samozagovorništva pri učencih s PPPU glede na mnenje njih samih, mnenje njihovih staršev ter SRP. Ugotovili smo, da spol pri razvitosti spretnosti samozagovorništva nima bistvene vloge. Starost se je izkazala kot nekoliko boljši prediktor, čeprav tudi hipoteze o tem, da imajo starejši učenci boljše razvite spretnosti samozagovorništva kot mlajši, na tem vzorcu nismo uspeli potrditi. Primerjali smo tudi mnenja učencev, staršev in SRP o tem, v kolikšni meri imajo učenci razvite samozagovorniške spretnosti. Ugotovili smo, da so razlike v mnenjih prisotne, a niso statistično pomembne. V pričujočem magistrskem delu nismo uspeli dokazati vpliva direktnega poučevanja samozagovorniških spretnosti na razvitost tovrstnih spretnosti. Glede na dobljene rezultate so v delu zbrana tudi praktična priporočila in strategije za direktno poučevanje samozagovorniških spretnosti, ki jih bodo lahko strokovni delavci uporabili pri svojem delu z namenom omogočanja večjega vključevanja učencev s PPPU v soustvarjanje njihovega individualiziranega programa.

Report this publication

Statistics

Seen <100 times