Primerjava medijske reprezentacije kitajskega sistema družbene verodostojnosti na Kitajskem in v Sloveniji

Kitajski sistem družbene verodostojnosti je bil ustvarjen, da nadomesti šibke institucije ter zapolni moralno praznino, ki je pestila državo. Pomembno vpliva na vedenje posameznikov, podjetij in drugih institucij, zato ni čudno, da v hitro tehnološko napredujočem in globaliziranem svetu ob tem prihaja do burnih mednarodnih razprav. Vendar pa prihaja do velikih razlik med poročanjem o sistemu družbene verodostojnosti v zahodnem svetu ter na Kitajskem. Ta naloga stremi k temu, da s pomočjo korpusne lingvistike prikaže nekatere razlike v poročanju kitajskih in slovenskih medijev o sistemu družbene verodostojnosti. Pri tem sestavila dva korpusa, prvi vsebujoč 54 slovenskih medijskih člankov, ki omenjajo sistem družbene verodostojnosti, drugi vsebujoč 54 kitajskih člankov, ki omenjajo sistem družbene verodostojnosti. Pri analizi sem uporabila jezikovno korpusno orodje Sketch Engine. Izkazalo se je, da slovenski mediji večjo pozornost posvečajo vplivu sistema družbene verodostojnosti na posameznike in ne na podjetja, katera so v skladu z uradnimi dokumenti, ki govorijo o sistemu družbene verodostojnosti glavna tarča tega sistema. Izkazalo pa se je tudi, da kitajski mediji sicer večkrat omenjajo podjetja v svojih medijskih člankih, vendar velik pomen pripisujejo tudi posamezniku ter zavzemajo bolj celostno perspektivo. Nazadnje se je pokazalo, da pišejo slovenski mediji o sistemu družbene verodostojnosti v razmeroma slabi luči, medtem ko kitajski mediji ubirajo bolj pozitivnejši niansiran pristop.