Povezava varnosti pri delu in gospodarske razvitosti evropskih držav
- Authors
- Publication Date
- Sep 30, 2020
- Source
- University of Ljubljana
- Keywords
- Language
- Slovenian
- License
- Green
- External links
Abstract
V magistrskem delu bom prikazala podrobnejši pregled števila nezgod na delovnih mestih in števila smrtnih žrtev. Preverila bom, ali obstaja povezava med številom nezgod in smrtnih žrtev in pa razvitostjo države. Vsako podjetje je treba celostno pogledati z vidika varnosti. Nesreče pri delu se dogajajo, to je pač dejstvo. Dogajajo se vsako leto. Po navadi imajo hude posledice za vse, ki se jih dotaknejo, ne samo za prizadetega, torej tudi za družino, sodelavce in vodje. Nesreča na delovnem mestu lahko ima tudi znatne finančne posledice za podjetje. Dobro organizirano delovno mesto bi lahko pomagalo preprečiti nesreče na delovnem mestu. Delodajalec je odgovoren za delovno mesto in delovne pogoje, zato mora v največji možni meri zagotoviti, da zaposleni niso izpostavljeni nesrečam ali slabemu zdravju. Nekateri podatki kažejo, da so poškodbe med najpomembnejšimi zdravstvenimi tveganji za zaposlene, posebej ranljivi so moški, še posebej pa mladi delavci. Poškodbe pri delu so bistveno bolj pogoste pri moških kot pri ženskah – deloma je to posledica dejstva, da moški delajo na nevarnejših delovnih mestih. Izboljševanje zdravja in varnosti pri delu se poudarja v vseh programih evropske skupnosti. Za spremljanje doseganja rezultatov razvijajo enotno metodologijo spremljanja podatkov, povezanih s poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi. [1] Sodoben sistem varnosti in zdravja pri delu, ki temelji na spodbujanju kulture varnosti ter zdravja pri delu in je usmerjen v preprečevanje nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, je temelj vsakega učinkovitega gospodarstva. Dobro organiziran in na vseh ravneh uveljavljen sistem varnosti in zdravja pri delu, ki ga dopolnjujejo tudi programi promocije telesnega in duševnega zdravja pri delu, pripomore k dobremu počutju delavcev pri delu. Bolj varna in zdrava delovna mesta prispevajo k ekonomski učinkovitosti gospodarstva ter vzdržnosti socialnih blagajn. Ustvariti in vzdrževati je treba delovno okolje, ki bo ohranjalo zdravje delavcev skozi celotno delovno dobo, da bodo lahko delali dlje in jim bo opravljeno delo v osebno zadovoljstvo. [2]
