Affordable Access

Poučevanje radioaktivnosti v gimnazijah - testirana aktivnost

Authors
  • Španič, Gabi
Publication Date
Aug 09, 2018
Source
University of Ljubljana
Keywords
Language
Slovenian
License
Green
External links

Abstract

Učna snov o radioaktivnosti je tema, ki jo dijaki spoznajo proti koncu šolskega leta v tretjem letniku gimnazijskega programa fizike. Zaradi prenatrpanosti učnega načrta profesorji velikokrat prenesejo učno snov o radioaktivnosti v četrti letnik, ko se dijaki pripravljajo na opravljanje mature iz fizike. Tako se z omenjeno tematiko srečajo samo maturantje, ki so si za izbirni predmet izbrali fiziko, ostala populacija pa z radioaktivnostjo ni seznanjena. Različne raziskave iz osemdesetih let in sedaj opozarjajo, da dijaki in širša javnost ne razume znanstvenih konceptov, pojmov, kar vpliva na percepcijo novic in dojemanje strahu. Dijaki pridobijo znanje o vrstah radioaktivnih razpadov, iz lastnih izkušenj in po pripovedovanju profesorjev pa je znano, da se poučevanje o radioaktivnosti tu konča. Posledica je, da dijaki ne pridobijo dovolj znanja ter sposobnosti, da bi se v vsakdanjem življenju lahko spopadli z goro novic in senzacionalnimi poročanji o jedrskih nesrečah in sevanju nasploh. Testirana in razvita aktivnost na temo radioaktivnosti vzpodbuja profesorje, da bi poučevanje o vrstah radioaktivnih razpadov nadgradili, pri tem pa bi uporabili predstavljeno predlogo aktivnosti, ki traja dve šolski uri. Hkrati bi tako omogočili dijakom tudi bolj poglobljeno znanje o sevanju in radioaktivnosti, o varstvu pred sevanjem radioaktivnih snovi, o ionizirajočem sevanju, obenem pa bi dijaki razvijali kritično mišljenje in presojanje. Aktivnost sem testirala v treh razredih na Gimnaziji Bežigrad. Analiza je bila narejena ob opazovanju z udeležbo, s sprotno evalvacijo po koncu vsake ure z dijaki, s samoevalvacijo ter z intervjuji profesorjev. Izsledki testiranja nakazujejo, da je aktivnost primerna za tretje letnike proti koncu šolskega leta, saj je sproščena, dijake vzpodbuja k sprotnemu sodelovanju, ni zahtevna, a je hkrati polna fizikalne vsebine. Analiza je pokazala, da so dijaki pri aktivnosti s timskim delom uspešno reševali probleme, kljub temu da dela v skupinah niso navajeni in imajo različno predznanje. Dodatno sem analizirala tudi vpliv različnih navodil na delo skupine: navodila, ki so bolj strukturirana in artikulirana z navdušenjem, naloga pa je primerljiva s situacijo iz vsakdanjega življenja, imajo večji vpliv na motivacijo skupin. Dijaki so bolj osredotočeni na problem, ki ga rešijo hitreje, njihovi odgovori pa so razloženi in utemeljeni. Poleg poudarka na vsebini aktivnosti sem pazila tudi na tehnični vidik, saj vse šole nimajo inventarja, ki bi jim omogočal izvedbo kateregakoli eksperimenta. Zato sem pri razvijanju poskušala uporabili kar se da osnovne tehnične stvari, kot so detektor sevanja, radioaktivni viri ter absorpcijske plasti. Za potrebe aktivnosti je potrebna izdelava iskrnega števca, ki pa vsebuje zelo malo elementov, zato sestava ni težka. Hkrati je predstavljena tudi alternativa, ki ne zahteva njegove uporabe. V magistrskem delu so našteta tudi podjetja, pri katerih lahko šola dokupi in dopolni svoj inventar.

Report this publication

Statistics

Seen <100 times