Potrošništvo v Sloveniji: Raziskava in primerjava potrošnje na primeru družine iz Slovenije (Črni Vrh nad Idrijo) in Hrvaške (Zadar)

Magistrsko delo zajema teoretsko opredelitev potrošnje in materialne kulture. Le ta se najbolj opira na delih Daniela Millerja. Terenska raziskava je osredotočena na primerjavi potrošnje dveh družin. Družini z dvema otrokoma sta geografsko na različnih lokacijah: Črni Vrh nad Idrijo v Sloveniji ter Zadar na Hrvaškem. Družini se po potrošnji ne razlikujeta veliko. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem hiter slog življenja diktira potrošniške navade. Za hrano trošimo največ denarja, saj jo za preživetje nujno potrebujemo. Hrane si v večjem obsegu običajni potrošnik ne prideluje doma, pri čemer moji sogovorniki ne odstopajo od povprečja. Še vedno v potrošniku ostaja želja po zdravi in ne procesirani hrani, ki je dobra za počutje in zdravje. Tako posegajo po živilih lokalnih pridelovalcev in kupujejo hrano, ki je bila pridelana blizu njih ali vsaj v njihovi državi. Občutek, da delamo dobro za naravo in gospodarstvo, ko kupujemo lokalno pridelano hrano, izkoristijo tudi velike trgovske verige, ki posebno oglašujejo lokalno pridelano hrano. V delu bo nazorno nakazan ter s terenskimi ugotovitvami podkrepljen tudi vpliv oglaševanja na potrošnike. Reklamni oglasi in letaki na odrasle potrošnike ne vplivajo. Nanje vplivajo že prej omenjene oznake geografskega porekla. Poleg nujno potrebne hrane običajni potrošnik troši tudi na oblačilih, za katere običajno skrbijo ženske. Tako kot skrbijo tudi za okrasitev doma.