Affordable Access

Osamljenost in socialna omrežja starih ljudi, ki so brez stika s svojci in živijo v Domu za stare ljudi

Authors
  • Selan, Špela
Publication Date
May 08, 2020
Source
University of Ljubljana
Keywords
Language
Slovenian
License
Green
External links

Abstract

Zadnje obdobje življenja je pri velikem delu starih ljudi povezano z zdravstvenimi težavami in splošno zmanjšano možnostjo skrbi zase ter s tem posledično tudi s preselitvijo v dom za stare ljudi. Preselitev človeka v institucijo poleg splošnega stresa predstavlja tudi zoženje njihove primarne socialne mreže. Pojav osamljenosti med starimi ljudmi že v osnovi predstavlja problem sodobne družbe, zato sem s pomočjo raziskave poskušala ugotoviti, kakšna so socialna omrežja ljudi, ki bivajo v domu za stare in kakšna je stopnja osamljenosti med njimi. V raziskavo sem vključila stanovalce Centra starejših Notranje Gorice. Osredotočila sem se na tiste stanovalce, ki imajo zelo malo stikov s svojci ali pa jih sploh nimajo. Poleg že omenjenih tem sem raziskovala tudi, kaj starim ljudem predstavlja pojem osamljenosti, kako bi sami pripomogli h zmanjšanju le-te ter kako si pomagajo pri reševanju stisk. Pozornost sem namenila tudi njihovemu odnosu do prostovoljstva. Ugotovila sem, da jim največji del njihovega socialnega omrežja predstavljajo zaposleni, saj so obiski svojcev in prijateljev zelo redki. Stopnja osamljenosti med intervjuvanimi stanovalci je nizka / v primeru stisk si pomagajo na različne načine. Osamljenost si predstavljajo kot odsotnost opore in družbe drugih ljudi. Ker imajo skupine za samopomoč pomembno vlogo pri zmanjševanju osamljenosti, sem raziskovala tudi poznavanje te skupine znotraj doma. Izkazalo se je, da večina stanovalcev skupine ne pozna, čeprav je skupina organizirana. Prostovoljstvo jim predstavlja učinkovit način za zmanjševanje osamljenosti in izključenosti starih ljudi / izkušenj z obiskovanjem prostovoljca večinoma nimajo.

Report this publication

Statistics

Seen <100 times