Organizacija primarnega zdravstvenega varstva v državah nastalih na območju Jugoslavije

Izhodišča: Leta 2009 je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) na svoji 62. konferenci znova izpostavila usmeritve glede krepitve zdravstvenih sistemov v smeri primarnega zdravstvenega varstva (PZV). Republike nekdanje Jugoslavije so poznale posebno organizacijsko obliko, prek katere so v zdravstvenih sistemih razvijale načela PZV(zdravstveni dom). V literaturi ne zasledimo raziskave, ki bi sistematično proučila, kaj se je zgodilo z uveljavljanjem načel PZV po razpadu socialističnega sistema in posledično z organizacijskim preoblikovanjem zdravstvenih domov. Namen in cilji: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, ali so bila v organiziranosti primarnega zdravstvenega varstva v novonastalih državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije v obdobju 2000–2010 uveljavljena načela primarnega zdravstvenega varstva in kakšna je bila pri tem vloga zdravstvenega doma.Cilja dela sta: ugotoviti skupna načela primarnega zdravstvenega varstva in razlike med državami (kvalitativni del) / potrditi in ovrednotiti ugotovitve kvalitativnega dela raziskave (kvantitativni del). Hipoteze: V nalogi bom preverila naslednje hipoteze: 1. Načela primarnega zdravstvenega varstva so v novonastalih državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije prisotna na deklarativni ravni. 2. Ključni informatorji poročajo o velikih razlikah v uveljavljanju načel. 3. Države so razvile različne sisteme, katerih usmerjenost se je oddaljila od v skupnost usmerjenega primarnega zdravstvenega varstva ter vodila v organizacijsko preoblikovanje zdravstvenih domov in uveljavitev samostojnih pogodbenikov. Metode: Za oceno uveljavljanja načel PZV v novonastalih državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije sem uporabila kombinacijo kvalitativne in kvantitativne raziskave. Kvalitativni del je potekal v treh krogih. Stališča in mnenje ključnih informatorjev sem nato preverila v drugem, kvantitativnem delu raziskave. Rezultati: Obe raziskavi sta potrdili hipotezo, da so načela PZV prisotna v glavnem na deklarativni ravni. Zdravstveni dom je v nekaterih novonastalih državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije prevladujoča organizacijska oblika za zagotavljanje storitev v primarnem zdravstvu, v nekaterih pa počasi, vendar zanesljivo izgublja prevladujoči položaj v primerjavi z zasebnimi ambulantami, ki nastajajo kot posledica liberalizacije zdravstvenega sistema. Med novonastalimi državami na ozemlju nekdanje Jugoslavije obstajajo velike razlike v uveljavljanju načel PZV, kar so potrdili že ključni informatorji, potrditve pa sem našla tudi v kvantitativni validaciji. Neuveljavljanje načel PZV ni povezano z razgradnjo zdravstvenih domov, ampak je primarno odvisno od politične in ekonomske stabilnosti v državi ter od stabilnosti financiranja sistema zdravstvenega varstva. Zaključki: Primerjalna raziskava med državami, nastalimi na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je pokazala nekatere razlike v pogledu strukturnih in procesnih značilnosti nacionalnih sistemov PZV ter rezultatov, ki jih imajo slednji v konkretnih okoliščinah. Ugotovila sem, da so države z urejeno organizacijsko strukturo in več finančnimi sredstvi za zdravstvo učinkovitejše na področju uresničevanja načel PZV od držav, ki nimajo urejene organizacijske strukture in imajo nižje proračune za zdravstvo.