Odprti dostop na primeru scientometrijske analize Covid-19

V magistrskem delu smo predstavili zgodovino odprtega dostopa, različne poslovne modele in neja-snosti pri poimenovanju ter postavljanju definicij o odprtem dostopu. Opozorili smo na neprimerne in goljufive prakse pri objavljanju ter predstavili nekaj ključnih strategij. V raziskavi smo se osredo-točili na spremljanje tedenskega prirasta objav na temo Covid-19, in sicer tako na svetovni ravni, kakor tudi na ravni slovenskih objav. Rezultate smo predstavili po različnih kriterijih, kot so vrsta dostopa, število avtorjev posamezne objave, tipi dokumentov, klasifikacijske kategorije revij, v ka-terih se nahajajo dokumenti, ključne besede, ipd. Primerjali smo podatkovni bazi Scopus in Web of Science in pri tem ugotavljali podobnosti in razlike pri obdelavi podatkov. Tu smo naleteli na omeji-tve pri raziskovanju, saj bazi uporabljata različna poimenovanja in s tem tudi definicije glede OD objav, napake pa so prisotne tudi na drugih področjih. Predvidevamo, da se rezultati v bazi zapisu-jejo avtomatsko, kar se je izkazalo za nezanesljivo. Pri analizi rezultatov smo opazili trende, kot so množično avtorstvo, večja odprtodostopnost v primerjavi s preostalimi tematikami, krajši čas od predložitve dokumentov do objave ipd. Naša analiza predstavlja poskus izdelave modela stanja ob-jav v prvih dveh letih epidemije Covid-19. Napredek pri izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji v skladu z načeli odprte znanosti pa se kaže tudi v sklepu vlade o izdaji Uredbe o izvaja-nju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti.