Od radikalne do kritične kriminologije

Kritična kriminologija je že precej časa bolj ali manj uveljavljena kriminološka usmeritev. Obsega spekter raznovrstnih perspektiv, ki izhajajo iz različnih političnih ali ideoloških nazorov, teoretskih izhodišč, metodoloških pristopov in raziskovalnih ciljev. Namen naloge je analizirati razvoj od t.i. »radikalne« kriminologije do izoblikovanja poznejših »kritičnih« kriminoloških perspektiv. Uvodoma je v nalogi kratko predstavljeno razmerje med radikalno in kritično kriminologijo. V tretjem razdelku so nato v grobem izpostavljena najpomembnejša teoretska izhodišča radikalne kriminologije. V osrednjem razdelku so opisani razlogi za nastanek radikalne kriminologije v poznih šestdesetih letih 20. stoletja, njene osrednje ideje ter njihova »radikalna« narava, nato pa še posebnosti tematskih in raziskovalnih orientacij radikalnih kriminologov v različnih zahodnih državah. V nadaljevanju (v petem razdelku) je obravnavan razmeroma nagel zaton radikalne teorije in skorajda istočasen vzpon drugih perspektiv, ki se retrospektivno umeščajo v kategorijo, ki ima dokaj ohlapno oznako »kritična kriminologija«. Najprej je na kratko prikazan družbenozgodovinski kontekst poznih sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja, nato pa še poglavitni vidiki krize radikalne kriminologije. V nadaljevanju podrazdelka so predstavljene najvplivnejše usmeritve kritične kriminologije, ki so se v precejšnji meri izoblikovale ravno kot odziv na krizo radikalne kriminologije. Naloga se zaključuje s povzetkom in ovrednotenjem ključnih ugotovitev.