Obvladovanje postopkov zaščite živil v izbranem živilskem podjetju

Uvod: Namerno onesnaženje živil je danes velik problem v celotni agroživilski verigi, saj lahko škodljivo vpliva tako na zdravje ljudi kot na poslovanje podjetja. Eden ključnih pristopov, ki prispeva k zmanjšanju tveganj namernega onesnaženja živil, je zaščita živil. Namen: Analizirati, kako je zaščita živil opredeljena v IFS Food standardu in kakšne so zahteve za zaščito živil. Poleg tega tudi ugotoviti, kako so v izbranem živilskem podjetju vzpostavljeni in v praksi izvajani ukrepi za zaščito živil skladno s standardom IFS Food v7, in analizirati ravnanje zaposlenih z vidika namernega onesnaženja živil. Metode dela: Pregled zahtev, ki jih za področje zaščite živil navaja standard IFS Food v7 in pregled internih zahtev izbranega živilskega podjetja, vezanih na zaščito živil. Na podlagi tega smo pripravili orodje za analizo ukrepov na področju zaščite živil. Na osnovi pripravljenega orodja smo izvedli pregled dejanskega stanja zaščite živil v izbranem živilskem podjetju in le-to primerjali s prej navedenimi zahtevami. V primeru ugotovljenih pomanjkljivosti smo predlagali dodatne preventivne ukrepe. V okviru kvalitativnega raziskovanja smo podatke zbirali s pomočjo prikritega opazovanja zaposlenih v proizvodnih prostorih izbranega živilskega podjetja. Opazovani področji sta bili način sprejemanja obiskovalcev in usposobljenost zaposlenih za zavezanost k zaščiti živil. Ocenjevali smo ravnanje varnostnika in ravnanje zaposlenih v proizvodnih prostorih podjetja. Rezultati: Ugotovili smo, da ima izbrano živilsko podjetje vzpostavljene zadostne preventivne ukrepe za zaščito živil skladno z zahtevami IFS Food v7, vendar ti v praksi niso v celoti izvajani skladno z zahtevami standarda IFS Food v7 in internimi navodili. Pomanjkljivosti so bile ugotovljene pri štirih elementih, in sicer zunanji in notranji varnosti, varnosti proizvodnje in varnosti zaposlenih. Prihodi in odhodi obiskovalcev niso bili evidentirani, čeprav so bili nadzorovani s strani varnostnika. V opazovanih proizvodnih prostorih, za katere smo ocenili, da so z vidika namernega onesnaženja živil najbolj kritični, zaposleni niso bili pozorni na to, kdo se giblje v njihovi okolici, na prisotnost zunanje osebe se niso odzvali. Namerno dejanje zunanje osebe so zaznali le štirje od desetih zaposlenih. Razprava in zaključek: Informacij o zaščiti živil je malo, saj gre za relativno nov koncept. Posledično je tudi znanje in ravnanje zaposlenih v živilskem podjetju glede zaščite živil pomanjkljivo. Izobraževanje o zaščiti živil bi bilo potrebno tako za zaposlene kot za vodstveno osebje živilskega podjetja.