Nina Sadur in njen dialog z Nikolajem Vasiljevičem Gogoljem v drami Pannočka

Pričujoče magistrsko delo je posvečeno ruski dramatičarki Nini Nikolajevni Sadur in njenemu dramskemu besedilu Pannočka (rus. Панночка). Sadurjeva velja za izredno kompleksno avtorico, kar med drugim dokazujejo raziskovalci, ki si glede žanrske umestitve Nine Sadur niso enotni. Dramatičarko sicer najpogosteje prištevajo med postmoderniste in tudi naša izhodiščna teza je predpostavljala, da gre za postmodernistično avtorico. Prvi del magistrske naloge se ukvarja z značilnostmi obdobja, poseben poudarek je namenjen dramatiki. Za eno najbolj prepoznavnih in ključnih značilnosti postmodernizma velja intertekstualnost, ki je podrobneje predstavljena v nadaljevanju naloge. V slovenskem prostoru je na področju intertekstualnosti velik doprinos storil Marko Juvan. Osnoval je sistem medbesedilnosti, s pomočjo njegove teorije pa smo raziskali intertekstualnost v drami Nine Sadur. Širom sveta poznana dramatičarka je v Sloveniji še precej neznana, pričujoče magistrsko delo pa predstavlja njene literarne vplive in poskuša izluščiti tipične poteze njenega literarnega ustvarjanja. Sadurjeva se v štirih dramah navezuje na ruske klasike, posebna vez pa jo povezuje z Nikolajem Vasiljevičem Gogoljem. V magistrski nalogi nas je zanimal njen dialog z ruskim klasikom in njegovim Vijem (1885) v dramskem tekstu Pannočka (1985−1986). Podrobneje smo preučili intertekstualnost, ki se neposredno nanaša na Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, izluščili pa smo tudi ostalo medbesedilnost, ki se kaže na različnih ravneh dramskega besedila.