Migracija in izguba mehčal v polivinil kloridu

Polivinil klorid je izjemno razširjen termoplastični polimer, ki ga najdemo povsod okoli nas. V čistem stanju je krhek material, zato se pri proizvodnji uporabljajo različni dodatki, da postane bolj primeren za obdelavo. Skupina najpomembnejših dodatkov so mehčala, ki mu znižajo temperaturo steklastega prehoda in ga naredijo mehkejšega. V življenjski dobi polivinil klorida poteka migracija mehčal, ki je poleg eliminacije HCl glavni proces njegove razgradnje. Migracijo sestavljata difuzija mehčala skozi matriko polimera do njegove površine in izhlapevanje v okoliški medij. Zaradi izgube mehčal postanejo predmeti krhki, lepljivi in porumenijo, medtem ko zaradi spremembe specifičnega volumna razpokajo. S temi težavami se spopadajo v muzejih in galerijah, ki hranijo veliko število predmetov iz polivinil klorida. Vendar pa ti procesi še niso dodobra raziskani in jasne smernice glede hrambe in ohranjanja teh predmetov ne obstajajo. V magistrskem delu sem se zato ukvarjala z migracijo in izgubo mehčal v polivinil kloridu. Vzorce, ki so vsebovali različna mehčala, sem podvrgla pospešeni razgradnji pri različnih pogojih, da sem lahko določila, kakšen je vpliv vlage, temperature in vrste mehčala. Vsebnosti mehčal v vzorcih sem določila s pomočjo ekstrakcije in plinske kromatografije. Ugotovila sem, da vlaga ne vpliva na izgubo mehčal, medtem ko so izgube večje pri višjih temperaturah, ki so jim vzorci izpostavljeni. Na migracijo vpliva tudi vrsta mehčala, kjer pomembno vlogo igra molekulska masa. Pri mehčalih z višjo molekulsko maso prihaja do počasnejše migracije. Med pospešeno razgradnjo sem spremljala tudi, ali lahko izgubo mase pripišem le izgubi mehčal. Dokazala sem, da je izguba mase vedno večja od izgube mehčala, torej se med izvedeno razgradnjo niso izgubljala le slednja.