Ko-okupacije mater: sistematični pregled literature

Uvod: Okupacijska znanost z interdisciplinarnega vidika proučuje vse pojavne oblike okupacij. Ko-okupacije združujejo najmanj dva posameznika, ki imata drug na drugega vzajemen vpliv in si delita razumevanje namena ko-okupacije. Materinstvo je intenziven in vseživljenjski proces, ki s seboj prinaša spremembe identitete, okupacijskega repertoarja in načina izvajanja okupacij. Kljub temu da se je raziskovanje ko-okupacij začelo z opazovanjem mater in otrok, v literaturi nismo zasledili sistematičnega pregleda literature, ki bi povzel dosedanje ugotovitve s tega področja. Namen: Narediti sintezo podatkov, ki v literaturi obstajajo na temo ko-okupacij mater ter ugotoviti, katere metode se v okupacijski znanosti uporabljajo za raziskovanje ko-okupacij mater, kaj je do sedaj znanega o ko-okupacijah mater, kakšne so značilnosti ko-okupacij mater v različnih obdobjih otrokovega razvoja in kako so delovni terapevti vključeni v razvoj ko-okupacij mater. Metode dela: Po smernicah Joanna Briggs Institute smo izvedli iskanje v treh podatkovnih bazah: CINAHL, Web of Science in ProQuest. Pri iskanju smo zajeli dva ključna koncepta: ko-okupacija in mati. Članke smo ocenili po kakovosti ter jih analizirali deskriptivno in po vzoru tematske sinteze. Rezultati: Analizirali smo osem člankov, od tega sedem kvalitativnih in enega kvantitativnega. Oblikovali smo pet tem: Spodbujanje otroka pri vključevanju v okupacije, Najpogostejše ko-okupacije mater in otrok, Ko-okupacije mater kot vir stresa, Spremenljiva narava ko-okupacij in Ko-okupacije kot delovnoterapevtski medij. Razprava in zaključek: V okupacijski znanosti zaradi narave raziskovalnih problemov prevladuje kvalitativno raziskovanje. Matere intenzivno iščejo priložnosti za okupacijsko vključenost otrok, saj jim s tem pomagajo zagotoviti možnosti za razvoj in pridobivanje izkušenj. Otrokove osnovne in širše dnevne aktivnosti, igra ter izobraževanje so najpogostejše ko-okupacije mater in otrok. Ko-okupacije, ki se nanašajo na skrb za otroka, lahko povzročajo tudi stres in negotovost v materinski vlogi. S časoma se ko-okupacije spreminjajo, k temu pa prispeva otrokov razvoj, materino pridobivanje izkušenj pri vzgoji ter postopno razvijanje odnosa med materjo in otrokom. Delovni terapevti uporabljajo ko-okupacije kot sredstvo za vzpostavljanje najboljših pogojev za otrokov razvoj in podporo pri oblikovanju materine vloge. V prihodnje bi bilo potrebno raziskati, kakšne so značilnosti ko-okupacij mater, ki imajo odrasle otroke, ter ko-okupacije, ki niso vezane na otroke.