Konstrukcija resničnosti in koncept prostora v sodobni slovenski kratki pripovedni prozi
- Authors
- Publication Date
- May 17, 2024
- Source
- University of Ljubljana
- Keywords
- Language
- Slovenian
- License
- Green
- External links
Abstract
Razprava obravnava semantične funkcije prostora v sodobni slovenski kratki pripovedni prozi. Na podlagi semiotičnega pojmovanja kulturne geografije odkriva, kako so avtorji fiktivne svetove oblikovali z izbiro metaforično in metonimično pomenljivih prizorišč, pripovedovalčevo perspektivo in dejanji likov. Kovačiča, Božiča, Hudečka zanimata položaj posameznika in subjektivno doživljanje. Poudarjajo skriti intimni in duševni svet osamljenega, asocialnega in negotovega človeka. Iskanje, umik in beg drugam so neuspešne strategije za preseganje opozicije kolektivno – posamezno in družbeno – naravno. Tudi ko postane subjektivna zavest edina resničnost, je obremenjena z ideološkimi, političnimi, zgodovinskimi in kulturnimi pomenskimi konotacijami. Življenje oseb obvladujejo konvencije, norme in prisile, zato je svoboda le v občasnih transgresijah. Dve desetletji pozneje Kalčič, Filipčič in Kleč svobodo postavljajo v imaginarni svet z avtonomno resnico. Resni~nost oblikujejo kot jezikovno igro, v kateri se mešajo realni in fantastični prostori, domače in tuje, javna in zasebna sfera, dovoljena in prepovedana dejanja. Zadnji dve desetletji Frančič, Virk, Morovič, Skubic in Čar poudarjajo avtentične individualne izkušnje. Neposredno zaznavanje je temelj analitičnega mišljenja, s katerim pisci razgaljajo varljive privide svobode in sreče. Njihovi liki so gibljivi, imajo globalno zavest, z lahkoto prestopajo ločnico med svojim in tujim, so politično, ekonomsko, socialno in (več)kulturno občutljivi. Toda skozi bleščečo površino zeva praznina, posameznik se izgublja v anonimni množici, reduciran je na izvajanje funkcij, zaprt v nepomembno zasebnost in vse bolj brezbrižen za skupne/javne vrednote.
