Affordable Access

IZOBRAŽEVALNI POTENCIAL DRUŽBENIH GIBANJ

Authors
  • Lončar, Tjaša
Publication Date
Oct 17, 2019
Source
University of Ljubljana
Keywords
Language
Slovenian
License
Green
External links

Abstract

Izobraževanje odraslih ima v današnjem hitro spreminjajočem svetu izredno pomembno vlogo. Čeprav v teoriji in praksi izobraževanja odraslih poznamo različne vrste, načine in oblike izobraževanja in učenja odraslih, so danes nekateri vidiki izobraževanja odraslih zanemarjeni, kljub njihovemu zgodovinskemu pomenu za področje izobraževanja odraslih. Tako je v primeru izobraževanja v družbenih gibanjih, ki so pogosto opredeljena kot politične tvorbe, malo avtorjev in posameznikov pa se danes dejansko zaveda, da imajo družbena gibanja tudi velik izobraževalni potencial. Namen magistrske naloge je s pomočjo primerjalne analize treh izbranih družbenih gibanj, (1) zapatističnega gibanja v Mehiki, (2) gibanja 15M v Španiji in (3) vstajništva v Sloveniji, ugotoviti, kakšen je izobraževalni potencial omenjenih družbenih gibanj. V teoretičnem delu najprej predstavimo tradicijo radikalnega izobraževanja, njen zgodovinski razvoj ter njegova temeljna misleca (Gramscija in Freireja), saj se izobraževanje v družbenih gibanjih povezuje predvsem s to tradicijo izobraževanja odraslih. V nadaljevanju predstavimo razvoj in vrste družbenih gibanj ter različne perspektive izobraževanja v družbenih gibanjih. V empiričnem delu s pomočjo primerjalne analize ugotavljamo, kakšen je izobraževalni potencial treh izbranih najnovejših družbenih gibanj, pri čemer ugotavljamo podobnosti in razlike glede splošnih značilnosti gibanj, udeležencev, načinov izobraževanja in učenja ter uporabe informacijske tehnologije. V nalogi ugotavljamo, da v družbenih gibanjih potekajo različne oblike (e-izobraževanje, delavnice, forumi, mentorstvo) in vsebine (politična participacija, dialoško in kolektivno učenje) izobraževanja, ki bi jih lahko glavni akterji družbenih gibanj bolj izkoristiti za doseganje svojih zastavljenih ciljev. Na osnovi naše analize smo zasnovali pet izhodiščnih točk, za katere menimo, da bi jih morali imeti v mislih izobraževalci odraslih (andragogi), ki delujejo v družbenih gibanjih: (1) dihotomijo med individualnim delovanjem in težnjo po graditvi kolektivne zavesti, (2) vrednost novega (alternativnega) znanja, (3) razmerja moči in spodbujanje dialoga, (4) spremembe s kratkotrajnim učinkom in korenite spremembe za dolgotrajno spremembo družbe ter (5) uporaba informacijske tehnologije za širjenje (alternativnega) znanja in doseganje širše množice ljudi.

Report this publication

Statistics

Seen <100 times