Izkušnja holokavsta in podoba taborišča v delih Prima Levija Ali je to človek in Imreja Kertésza Brezusodnost

Izkušnja holokavsta in podoba taborišča v delih Prima Levija Ali je to človek in Imreja Kertésza Brezusodnost, v ospredje pa postavlja razlike v soočenju obeh glavnih pripovedovalcev z grozovito usodo. Obe deli sta pričevanji, čeprav sta si po osnovi zelo različni. Roman Brezusodnost je fikcijski, za delo Ali je to človek pa Zlobec pravi, da je hibridni roman ali romaneskni memoar. Levijev pristop k opisovanju in pričevanju je strogo racionalen, Kerteész pa zgodbi doda globino, ki v bralcu obudi veliko globlje občutke. V diplomskem delu sem se torej osredotočila predvsem na čutenje glavnih naratorjev, ter tako poskusila predstaviti dva zelo različna opisa tega grozovitega dela naše zgodovine.