Hidrološka analiza poplav za porečje Krke

V magistrski nalogi smo analizirali povezave med posameznimi spremenljivkami in poplavami na porečju Krke. Raziskali smo odnos med padavinami, odtokom, volumnom površinskega odtoka, predhodno namočenostjo tal, vegetacijo ter izračunali koeficient odtoka. Z različnimi analizami smo prišli do zaključkov, kaj je glavni razlog za nastanek poplav na obravnavanem porečju in kdaj te običajno nastopijo. V teoretičnem delu smo predstavili vrste poplav v Sloveniji in njihove značilnosti, v nadaljevanju pa predstavili tudi samo porečje Krke, ter metodologijo dela. Analize v praktičnem delu magistrske naloge smo razdelili na dva dela. Prvi del predstavlja analizo obdobnih statistik, kjer je narejena analiza mesečnih ekstremov v obdobju meritev, analiza letnih konic po mesecih ter primerjava največjih specifičnih odtokov na porečju. Drugi del predstavlja analizo glavnih padavinskih dogodkov, kjer smo se osredotočili na pripadajoče visokovodne valove in njihove volumne ter koeficiente odtoka. Rezultati kažejo, da je največji poplavni dogodek na porečju Krke nastopil leta 2010, ko so pretoki Krke presegali 100-letno povratno dobo, največja vrednost pretoka na vodomerni postaji Podbočje pa je znašala 468,2 m3/s. Največjim volumnov valov smo bili priča v visokovodnih dogodkih nov./dec. 2005 in okt./nov. 2015. Največji koeficienti odtoka na porečju Krke običajno nastopijo na vodomerni postaji Soteska, najmanjši pa na vodomerni postaji Prečna.