Gradnja novih kopnih površin v Koprskem zalivu s postopkom hidravličnega transporta v luči novih EN standardov za zemeljska dela

V plovnih poteh in akumulacijah se kopičijo sedimenti, ki jih je za zagotavljanje obratovalne varnosti in funkcionalnosti treba odstranjevati in odlagati na drugem mestu. Lastnosti pod vodo izkopanih sedimentov so odvisne od geološkega zaledja in od antropogenih vplivov. Aprila 2019 je bil v Sloveniji privzet standard SIST EN 16907-6:2019 Zemeljska dela - 6. del: Pridobivanje novih zemljišč s hidravličnim nasipanjem sedimentov, izkopanih pod vodo, v angleškem jeziku. V sklopu diplomske naloge smo standard, ki v praksi v Sloveniji še ni zaživel, prebrali in pripravili povzetek v slovenskem jeziku ter angleško-slovenski slovarček novih izrazov s kratko razlago. V drugem delu naloge smo se seznanili z lastnostmi sedimentov, ki jih v Luki Koper odstranjujejo iz morskih plovnih poti in odlagajo na kopnem ter z lastnostmi sedimentov iz porečja Drave. Ugotovili smo, da je sediment v Luki Koper slabo prepustna visoko plastična glina, sedimenti iz porečja Drave pa imajo značaj peska, melja in gline in so bolje prepustni. SIST EN 16907-6:2019 podaja smernice za pridobivanje novih zemljišč s hidravličnim nasipanjem prepustnih sedimentov, zato direktna raba v Luki Koper ni možna. Z nasipanjem sedimentov iz porečja Drave pa so že bile pridobljene nove površine. V luči SIST EN 16907-6:2019 je torej raba sedimentov iz porečja Drave za pridobivanje novih zemljišč obetavna. Upoštevati pa je treba geomehanske in okoljske lastnosti sedimenta in slednjega pred nasipanjem tudi ustrezno tretirati, če se izkaže za potrebno.