Geotehnična analiza varovanja gradbene jame na Brdu pri Ljubljani
- Authors
- Publication Date
- Aug 22, 2024
- Source
- University of Ljubljana
- Keywords
- Language
- Slovenian
- License
- Green
- External links
Abstract
Predmet magistrske naloge je načrtovanje in analiza zaščite gradbene jame na Brdu pri Ljubljani s programom Plaxis 2D, ki temelji na metodi končnih elementov. Gre za zahtevno analizo zaradi zelo neugodnih geotehničnih in hidrogeoloških pogojev. Na lokaciji obstajata dva vodonosnika, zgornji viseči in spodnji, ljubljanski vodonosnik, ki sta ločena s slabo prepustnim ter slabo nosilnim slojem gline. Obravnavali smo varovanje gradbene jame z jeklenimi zagatnicami, sidranimi z geotehničnimi sidri. Izvedba je cenovno ugodna, poleg tega pa zagatnice lahko uporabimo večkrat. Zaradi hidrogeoloških pogojev in podajnosti konstrukcije iz zagatnic moramo izkop izvesti v več fazah. Da zmanjšamo morebitne premike, po vsaki fazi izkopa zagatnice sidramo s prednapetimi geotehničnimi sidri. Alternativna rešitev je varovanje z armiranobetonsko diafragmo. Čeprav je takšna rešitev izvedbeno bolj zahtevna in dražja, bi AB diafragma pri gradnji objekta omogočila uporabo enostranskega opaža ter predstavljala zelo učinkovito prepreko za dotok vode v gradbeno jamo. Zaradi večje togosti diafragme potrebujemo tudi en nivo geotehničnih sider manj kot pri uporabi zagatnic, kar pomeni manj izkopnih faz in omogoča hitrejšo izvedbo del. Diafragmo smo modelirali na dva različna načina in naredili primerjavo rezultatov. Za prvi način modeliranja smo, enako kot pri zagatnicah, uporabili ploščne elemente (angl. plate), pri čemer ne upoštevamo trenja med zemljino in zaščitno konstrukcijo. Alternativno smo diafragmo modelirali z 2D ploskovnimi elementi ob upoštevanju dejanske debeline diafragme in tako pravilneje upoštevali vpliv trenja po plašču diafragme. Čeprav med rezultati izračuna po obeh variantah obstajajo razlike, smo ugotovili, da pri debelini diafragme 60 cm trenje po plašču diafragme ne vpliva bistveno na ekstremne vrednosti notranjih statičnih količin in pomike. Kontrole mejnega stanja nosilnosti in dimenzioniranje konstrukcijskih elementov smo izvršili ob upoštevanju Evrokod standardov.
