Ekonomska analiza prilagajanja kmetijske rabe zahtevam biotske pestrosti na primeru govedorejskih kmetij Ljubljanskega barja

Spreminjanje pridelovalnih virov in procesov zaradi ohranjanja biotske pestrosti ima lahko na ravni kmetijskega gospodarstva pomembne posledice na ekonomiko. Z interdisciplinarnim pristopom (kmetijske vede, ekonomika in ekologija) in s pomočjo simulacijskega Modela kmetijskih gospodarstev smo ovrednotili proizvodne in ekonomske spremembe naravovarstvenih praks na izbranih tipih kmetijskih gospodarstvih na Ljubljanskem barju. Pet tipičnih govedorejskih kmetij za območje smo analizirali s pomočjo dveh scenarijev, ki opisujeta obstoječe in z naravovarstvenega vidika želeno stanje. V ciljnem stanju so kmetije del površin namenile varstvu biotske pestrosti, kar se je odrazilo v zmanjšani proizvodnji in kakovosti voluminozne krme ter zmanjšanem staležu. Največje spremembe v bruto dodani vrednosti (BDV) se zgodijo pri obeh velikih in intenzivnejših kmetijskih gospodarstvih - velika kmetija s kravami dojiljami (BDV - 41 %) in velika kmetija z mladim pitanim govedom (BDV - 17 %). Negativen, a manj izrazit vpliv doživita srednje velika mlečna kmetija (BDV - 2 %) in srednje velika kmetija z mladim pitanim govedom (BDV - 5 %). Majhni govedorejski kmetiji pa se, sicer izjemno slab, ekonomsko rezultat nekoliko izboljša (BDV + 46 %). Vpeljava naravovarstvenih praks zahteva celovit pristop. Pri nekaterih to pomeni manjše spremembe v tehnologiji, predvsem na intenzivnih kmetijskih gospodarstvih, pa ima lahko resne ekonomske negativne učinke.