Affordable Access

Antropomorfizacija: kritična analiza (ne)tropa

Authors
  • Liponik, Vesna
Publication Date
May 27, 2022
Source
University of Ljubljana
Keywords
Language
Slovenian
License
Green
External links

Abstract

S posebnim ozirom na slovenski prostor sem se posvetila vprašanjem, ki jih odpira (ne)trop antropomorfizacije. Pregled osrednjih slovenskih literarnoteoretskih priročnikov ter kratek zgodovinski pregled personifikacije je pokazal, da antropomorfizacija najtesnejše tropološke vezi spleta s personifikacijo. Posledica te vezi je velika nejasnost in nerazločenost med obema pojmoma. Antropomorfizacija kot postopek, ki se nanaša na »podeljevanje človeške oblike«, zastavlja vprašanje, kaj vse spada v domeno človeškega, od koder nato poteka prenos na preostale kategorije po principu dialektike vključevanja in izključevanja. Kot taka spregovarja predvsem o našem razumevanju razmerja med človeškim in nečloveškim in odpira vprašanje o možnostih reprezentacije nečloveškega v jeziku. Ker je nalogo temeljne razlike med človeškim in nečloveškim človek naložil jeziku, je ena od ključnih kvalitet, ki personifikacijo povezuje/razločuje od antropomorfizacije, zmožnost govora po meri človeka. To je hkrati tudi mesto, kjer v paradigmo najizraziteje vstopa antropocentrizem kot osrednji »problem«, iz katerega se lahko antropomorfizacija napaja in ga posledično tudi reproducira. Antropomorfizacija predstavlja strategijo, ki jo je potrebno natančneje ovrednotiti z upoštevanjem konteksta vsakega posameznega besedila. V zaključni etapi dela se tako posvetim vlogi, ki jo ima živalska fokalizacija v romanu Agni Boruta Kraševca (2020). Uporaba antropomorfizacije v romanu, ki po eni strani omogoča, da kunka Agni postane oseba z lastnim življenjem, upi in hotenji, z »lastno« perspektivo, je hkrati uporabljena v diametralno nasprotne namene in kot taka pripomore k naturalizaciji ubijanja oseb z lastnimi življenji, upi in hotenji.

Report this publication

Statistics

Seen <100 times