Diplomsko delo skuša na podlagi temeljnih generativnometričnih teorij, ki so v prvem delu predstavljene, odgovoriti na vprašanje uporabnosti generativne metrike za analizo slovenskega verza. Uvod je namenjen predstavitvi generativne fonologije, iz katere generativna metrika teoretsko in metodološka izhaja. Drugi del vključuje poskus generativnometr...
Prispevek je posvečen strokovni recepciji poezije Antona Podbevška, Srečka Kosovela in Alojza Gradnika v obdobju med obema vojnama (1918−1941). Opisuje glavne poteze modela literarne kritike, prevladujočega v dvajsetih letih 20. stoletja, ki ga imenujem moderno-ekspresionistični. Cilj analize kritiškega diskurza je odgovor na vprašanje, kakšne obli...
Prispevek z različnih vidikov obravnava temo smrti v sodobni slovenski poeziji. Obravnavane pesmi govorijo o smrti predvsem z vidika doživljanja. Gre za smrt, ki prizadene lirski subjekt: (odraslega) otroka – sina, mater, partnerja, druge in opazovalke – zdravnice. Smrt se v pesmih zgodi predvsem zaradi bolezni (npr. rak, srčni zastoj). Eden izmed ...
Slovenska pesem upora ima že dolgo, čeprav nekontinuirano tradicijo: od Puntarske iz 16. stoletja, partizanskih (antifašističnih) pesmi do pesmi upora 21. stoletja, ki se rojevajo v časih protestov proti skorumpiranim političnim elitam in drugim nepravilnostim v družbi. V prispevku bo poudarek na besedilih slovenskih pesmih upora (zlasti na najnove...
Obsežna pesniška opusa Otona Župančiča in Nika Grafenauerja vključujeta pesmi za otroke, ki so postale trden del šolskega literarnega kanona, zato tudi po učnem načrtu iz leta 2018 pesnika spadata med obvezne avtorje, ki naj bi jih osnovnošolci spoznali. V prispevku se bomo omejili na obravnavo pesmi z motivom Cicibana in Pedenjpeda pri pouku knjiž...
Primerjava odnosa intimistov in t. i. neointimizma do generacijskih predhodnikov (graditeljskega aktivizma po vojni in avtorjev modernizma, zbranih pretežno okoli Nove revije, pred letom 1991) pokaže, da oboji prelamljajo izključno z idejno paradigmo angažmaja literature oz. literatov, ki so jo gojili njihovi predhodniki. Pri obojih se izkaže, da t...
Predstavnika sodobne slovenske poezije Milan Jesih in Boris A. Novak sta estetsko zvesta tradicionalnim žanrskim vrstam in oblikam klasične pesniške paradigme, kot sta sonet in ep. Sonet povezujemo z opusom prvega (zbirki Soneti, 1989, in Soneti drugi, 1993), ep pa s poezijo drugega (Vrata nepovrata: epos, 2015-2017). Za oba avtorja ni značilna sam...
Prispevek se ukvarja z analizo in interpretacijo izbranih pesmi v zbirkah pesmi Alenke Jovanovski Tisoč osemdeset stopinj in Vesne Liponik Roko razje, ki tematizirajo medvrstna razmerja v večvrstnem svetu. Ugotavljamo, na kakšen način deluje njuna poetika, ko trčita na demonizacijo drugega in odkrit ali zakrit družbeni in okoljski speciesizem. Ob t...
V prispevku raziskujem osnovna teoretična in metodološka stališča spremne besede Andreja Brvarja v antologiji slovenske pesmi v prozi Brez verzov, brez rim (2011) v luči spreminjanja nekaterih slogovnih obdobij in smeri ter njihovega kulturnega konteksta. V kritičnem in recepcijskem spremljanju je ta zvrst ostala na robu slovenskega literarnega sis...
Vera Albreht (1895-1971), sicer znana kot mladinska avtorica, je že od leta 1911 v različnih revijah objavljala tudi osebnoizpovedne, socialne in družbeno angažirane pesmi. Iz obsežne rokopisne in tipkopisne zapuščine je razvidno, da je bila vsestranska ustvarjalka, vendar je vsaj na področju poezije za odrasle ostajala v senci priznanih avtorjev s...
