V raziskavi, ki smo jo izvedli v okolici Novega mesta, smo se osredotočili na spreminjanje rastlinske pestrosti in razloge za to v obhišnih vrtovih. Poudarek smo dali vrtovom ob hišah na podeželju. Obiskali smo nekaj več kot dvajset vrtov, na podlagi katerih smo ocenili značilnosti le-teh v opazovanem okolju. Natančno smo popisali in fotografirali ...
Naloga obravnava širši prostor Novega trga, ki zajema območje Upravne enote Novo mesto in parka pred Kulturnim centrom Janeza Trdine ter območje športnih igrišč na Loki in brežino med njima. Prostor je doživel veliko sprememb v grajenem in zelenem tkivu mesta, kar se odraža v današnjem stanju prostora, ki nikoli ni bil obravnavan celostno. Analize ...
Raziskava skuša odgovoriti na vprašanje namena in pomena okraševanja krožišč za pobudnike okrasitve kot tudi prebivalce treh slovenskih občin: Novo mesto, Sevnica in Trebnje. Vodilna ideja je, da podobe na sredinskih otokih krožišč raziskanih občin po predstavah njihovih pobudnikov predstavljajo identiteto kraja, ki se uporablja za trženje kraja, p...
Diplomsko delo obravnava novomeški mestni govor z glasoslovnega vidika. Govor spada v dolenjsko narečno skupino, natančneje v vzhodnodolenjsko podnarečje. Ker je bilo Novo mesto skozi zgodovino vedno pomembno mesto na Dolenjskem, se je vanj priseljevalo mnogo ljudi iz različnih narečnih in tujejezičnih območij. V teoretičnem delu sem najprej opisal...
Mestni toplotni otok je pojav, kjer se zaradi gostote poselitve, načina poselitve ter ostalih, predvsem s človekom povezanih dejavnikov, mestno okolje bolj segreje od okoliškega ruralnega okolja. Najbolj izrazit je ob radiacijskem (anticiklonalnem) vremenu predvsem v večjih mestih, njegov vpliv pa je možno zaznati tudi v središčih manjših vasi, kje...
V diplomski nalogi smo ugotavljali, kakšna je vsebnost vode pri sekancih glede na dostavljene količine. Na podlagi tega smo izračunali kurilno vrednost ter gostoto nasutja posameznega vzorca. Analizirali smo 19 vzorcev. Vsebnost vode je variirala med 12,2 % ter 46,4 %. Te velike razlike so najverjetneje posledica skladiščenja hlodovine oziroma že p...
Avtorica v prvem delu diplomskega dela analizira grobne celote v gomilah I in II iz Kandije. Na podlagi pridatkov, skuša kronološko opredeliti grobove obeh gomil ter jim določiti spol. Glede na pridatke oz. »nošo« pokojnikov, grobove razdeli na posamezne skupine, ki jih nato primerja s skupinami iz drugih gomilnih grobišč. Med drugim predstavi tudi...
